Tag Archives: poleti cvetoče

Dalije: živahna Mehika na naših gredah

Dalije: živahna Mehika na naših gredah

DalijeČeprav so dalije dobro poznali že Azteki, ki so jih gojili tako za okras kot tudi za prehrano, jih je zahodni svet odkril šele okrog leta 1650. V tem času je Francisco Hernandez objavil svoje risbe rastlin, ki jih je opazil na svojem potovanju po Mehiki. Šele okrog leta 1790 pa je rod dobil svoje ime po švedskem botaniku in Linnejevem učencu – Andersu Dahlu. Prvo odkrito vrsto so poimenovali Dahlia juarezii. Zanjo so bili značilni enostavni cvetovi s svetlo rdečimi cvetnimi listi. Že čez 40 let so dalije opazili tudi vrtnarji, ki so jih začeli z zanimanjem gojiti in križati. Iz relativno malega števila vrst (rod obsega nekje okrog 40 različni vrst), se je v teh 200 letih izoblikovalo na tisoče različnih sort. Slednji ponujajo neverjetno pestrost cvetov, tako v barvi kot tudi v velikosti in obliki. Dalije pa se lahko močno razlikujejo tudi v velikosti, saj lahko najdemo pritlikave sorte visoke samo 30 cm kot tudi orjakinje, ki dosežejo do 2,5 m višine.

Kje dalije najbolje uspevajo

Dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh. Če želimo zgodnejše cvetenje, zgodaj aprila gomolje posadimo v lonce. Lonce zalivamo in ob prvih znakih poganjkov postavimo na sončno mesto. S presajanjem oz. sajenjem na vrt je potrebno počakati do zadnje zmrzali. Pred presaditvijo izkopljemo 15-20 cm globoko luknjo in ob njo namestimo podporne palice. Podporo je bolje postaviti še preden smo posadili rastline, saj bi lahko kasneje poškodovali korenine ali gomolje. Gomolj postavimo vodoravno v sadilno jamo in jo zapolnimo z zemljo. Če dalije nismo predhodno gojili v loncu, se prvi znaki poganjkov pojavijo nekje po dveh tednih. Ob sajenju lahko rastline tudi že pognojimo, ponovno pa dalije pognojimo v mesecu juliju.
Za bogato cvetenje redno odstranjujte odcvetele cvetove. Najbolje je, če to storite vsak dan. S tem boste preusmerili energijo rastline v tvorbo novih cvetov in podaljšali sezono cvetenja. Za dodatno spodbudo k obilnemu cvetenju lahko rastlino preko rastne sezono gnojite z gnojilom, ki vsebuje veliko fosforja. Pri sortah z velikimi cvetovi lahko odstranjujemo stranske cvetne brste (enako kot pri čajevkah). S tem omogočimo boljšo prehranjenost glavnega cveta in posledično velike in lepše cvetove.

DalijePrezimovanje dalij

Po propadu rastline ob prvem mrazu odstranimo odmrle poganjke, gomolje pa pustimo v zemlji še dodaten teden ali dva. Gomolje nato previdno izkopljemo, odstranimo čim več prsti in jih pustimo, da se posušijo (1-2 dneva). Gomolje nato skladiščimo v vermikulitu ali lesnih opilkih pri 5-10°C.

Dalije nimajo veliko sovražnikov

Med škodljivci na dalijah največ škode naredijo polži, ki radi obžirajo mlade poganjke. Drugi pogosti škodljivci na dalijah so še listne uši in pršice. Slednje povzročijo rumenenje in propad listov, ki jih poškodujejo s svojim sesanje. Za razliko od polžev, ki ljubijo vlago pa se pršice razmnožijo predvsem v vročem in suhem vremenu. Med boleznimi pa lahko najdemo predvsem različne glivne okužbe kot sta npr. siva plesen in dalijina snet.

DalijeŠe nekaj nasvetov za kombiniranje

Dalije polepšajo vsako gredo s svojimi živahno obarvanimi cvetovi. Dodaten bonus pa je tudi njihova izredno dolga sezona cvetenja, saj bodo na ustreznem rastišču cvetele vse do prve zmrzali. Dalije zelo enostavno kombiniramo z drugimi rastlinami, k čemur pomaga tudi to, da imamo pri dalijah sortno raznolikost, ki zapolni prav ves razpon od pritlikavih pa do visokih trajnic, zaradi česar je kombiniranje resnično enostavno. Kaktus in polkaktus dalije se npr. krasno podajo k enostavnim cvetovom nebinovk kot npr. rudbekijam, slamnikom in kokardam. Za kombinacijo s temi rastlinami poskusite posaditi sorte dalij, ki zacvetijo v oranžnih, rumenih ali rdečih tonih. Za nekaj kontrasta pa lahko posadite dalije z baklastimi lilijami (Kniphofia) ali ostrožniki (Delphinium), ki bodo pognali svoja navpična socvetja nad cvetovi dalij. Bogati cvetovi dalij se lepo podajo tudi k srednje velikim ali visokim okrasnim travam kot sta npr. anemantela (Anemanthela lessoniana – prej Stipa arundinacea) in miskant (Miscanthus sinensis).
Poleg podeželskega vrta, dalije svoje mesto zaslužijo tudi na vrtu, ki ga preveva tema tropske eksotičnosti. Njihovi živahni cvetovi bodo dodali nekaj barve med velike liste tropskih rastlin. Še posebej se dalije podajo k listom prezimno trdnih bananovcev in facije. Uporabite sorte, ki bodo cvetele s temno rdečimi, oranžnimi, rumenimi ali izrazito rožnatimi cvetovi. Kombinirajte jih tudi s kozmejami in kanami.

Afriška lilija poživi poletne terase

Afriška lilija poživi poletne terase

Afriška lilijaAfriške lilije prihajajo kot že ime pove iz Afrike. V nasprotju s svojim imenom pa jih ne prištevamo k pravim lilijam (rod Lilium), temveč gre za majhen samostojen rod Agapanthus, ki zaobjema po različnih avtorjih med šest in deset vrst afriških lilij. Natančneje so afriške lilije doma v Južni Afriki, kjer jih veliko najdemo v goratih predelih. Čeprav imajo prizvok eksotičnosti in z njo povezane neodpornosti, so v svojem naravnem okolju izpostavljene hladnim zimam in sušnim razmeram, nekatere pa celo rednim požarom v finbosu (tj. južnoafriška rastlinska združba rastlin, ki jo redno preoblikujejo naravni požari).

Najpogostejše gojene vrste

Na vrtovih najpogosteje najdemo vrsto Agapanthus africanus (sinonim A. umbellatus), ki so jo v Evropo prinesli že v 17. stoletju. Poleg botanične vrste najdemo še številne sorte, ki lahko poleg v naravni svetlo modri barvi, zacvetijo tudi z belimi ali temno modrimi cvetovi. Poleg cvetov pa najdemo tudi sorte z barvitimi listi. Afriško lilijo lahko na vrtu uporabimo kot solitar v okrasnem loncu, ali pa jo kombiniramo z drugimi rastlinami, pri čemer nam pomaga dejstvo, da je modro barvo izredno enostavno kombinirati. Pri tem lahko uporabimo že kar klasično kombinacijo z rumeno in afriško lilijo zasadimo npr. v kombinaciji z rumeno cvetočimi montbrecijami. Afriško lilijo pa lahko uporabite tudi kot kontrast rdeči barvi in jo posadite v kombinaciji z rdeče cvetočimi kanami, kloščevcem (Ricinus) in dalijami.

Afriška lilija potrebuje le malo nege

Afriška lilija z belimi cvetoviKo se boste odločali za nakup afriških lilij, se je najbolje odločiti za rastline, ki že cvetijo. Razlog je v tem, da so rastline vzgojene iz semen, zelo variabilne. Z izbiro cvetoče rastline pa ne bo nobenega dvoma več, kakšni bodo cvetovi, ki jih bo pognala vaša afriška lilija. Izjema od zgornjega priporočila so znane sorte afriških lilij, ki jih ne namnožujejo s semeni, temveč z delitvijo materinskih rastlin ali s celičnimi kulturami. Tako pridobljene rastline so kloni matične rastline in si z njimi delijo tudi enake lastnosti.
Pri izbiri rastlin pa bodite pozorni tudi na znake virusnih obolenj. Slednje boste lahko prepoznali po svetlejših pegah in linijah na listih. Listi so pogosto tudi deformirani in imajo nazobčane robove.
Afriške lilije potrebujejo s hranili bogata tla in sončno rastišče. Vsako pomlad rastlini dodajte zrel kompost ali nekaj mineralnega gnojila, s čimer si boste zagotovili izdatno cvetenje. Slednje lahko spodbudite tudi tako, da rastlino posadite v lonec manjšega premera. Afriške lilije, ki rastejo na majhnem prostoru, s stisnjenimi koreninami, bodo navadno bolje cvetele kot rastline, ki jim boste zagotovili preveč prostora. Ko boste rastlino presadili v večji lonec, vedno uporabite le malenkost večji lonec. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo rastlina potrebovala celo do dve leti, da bo ponovno zacvetela.
Afriške lilije, ki se na rastišču dobro počutijo, se bodo veselo razraščale, zaradi česar boste lahko vsakih nekaj let rastline razdelili. Delitve se lotite spomladi tako, da rastlino izkopljite in otresite korenine. Rastlino razdelite z ostro lopato ali parom vil, nato pa jih posadite v ustrezne (ne prevelike) lonce.

Nove rastline lahko vzgojimo iz semen

Vsi navdušenci nad afriškimi lilijami lahko poskusite vzgojiti nove rastline tudi iz lastnih semen. Nič ni lepšega od nege mladih rastlinic in prijetnega pričakovanja prvih cvetov. Za vzgojo kalic afriških lilij naberite semena, ko bodo semenske glavice začele rjaveti in se bodo začele odpirati. V kolikor vas bo preganjalo hladno vreme, lahko poberete tudi zelene semenske glavice in jih vskladiščite v papirnate vrečke. Semena čim prej nežno posejte na univerzalen substrat in ga prekrijte z grobim peskom. Naslednjo pomlad kalice razdelite v posamezne lončke. Z nekaj sreče boste lahko prve cvetove občudovali že prihodnjo sezono.

Cvetoče čebulnice lahko občudujemo tudi v naravi (1. del)

Cvetoče čebulnice lahko občudujemo tudi v naravi (1. del)

Cvetoče čebulnice - vetrnice

Med 120 vrstami vetrnic (rod Anemona), ki ga sestavljajo zelnate trajnice z rizomi in gomolji, najdemo tudi nekaj prekrasnih domačih predstavnikov. Med slednjimi sta najpogosteje opaženi podlesna vetrnica (A. nemorosa) in trilistna vetrnica (A. trifolia). Obema vrstama najbolj ustrezajo nekoliko vlažna in z organsko snovjo bogata tla. Podlesna vetrnica vsako pomlad pod še neolistanimi drevesi pričara prekrasne bele preproge, ki spominjajo na pozno zapadli sneg. Njena sorodnica trilistna vetrnica se na prvi pogled skoraj ne razlikuje od podlesne. Svoje bele cvetove pa bo odprla šele maja, zaradi česar je odlična v kombinaciji s podlesno vetrnico, saj boste tako podaljšali čas cvetenja vetrnic.
V kolikor bi želeli drugačno barvo imate na voljo tudi rožnato obliko A. nemorosa ‘Robinsoniana’ ali pa rumeno cvetočo zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Zlatična vetrnica je še ena izmed naših avtohtonih vrst vetrnic, ki je ime dobila zaradi podobnosti z zlatico. Podrobnejši pogled pa hitro pokaže razlike, saj v primerjavi z zlaticami vetrnice nimajo cvetne čaše, stebelni listi pa so zbrani v vretencu. Za nekoliko nežnejšo rumeno barvo izberite križanec med podlesno in zlatično vetrnico – Anemone × lipsiensis.

Jarica – zgodnje sonce na vaši gredi

Poleg vetrnic pa v naših gozdovih in travnikih najdemo še različne druge zlatičevke z gomolji. V zadnjem času na vrtovih povsem neupravičeno redko najdemo jarico (Eranthis hyemalis). Njeni cvetovi lahko poženejo na prosto že v februarju, ko so tla še prekrita s snegom. Včasih s svojimi cvetovi celo prehiti klasične znanilce pomladi – zvončke. Čeprav jarico najdemo v Evropi vse od južne Francije do Bolgarije, je v Sloveniji sorazmerno redka. Našli jo boste na pobočjih Velikega Koprivnika in Velikega Javornika v Bohorskem pogorju, kjer obstajajo avtohtone populacije. Na ostalih rastiščih pa je njena prisotnost najverjetneje posledica pobega iz vrtov.

Čudovite elegantne lilije

V naših hribih lahko konec vsake pomladi občudujemo še druge cvetoče čebulnice. Med te spadajo tudi predstavniki rodu lilij (Lilium). Najbolj razširjena med lilijami je verjetno brstična lilija (L. bulbiferum), ki jo lahko opazite na številnih rastiščih nad 500 m nadmorske višine. Brstična lilija je med avtohotnimi lilijami po obliki svojih cvetov še najbolj podobna gojenim sortam. Poleg prekrasnih živo oranžnih cvetov, boste lahko na gosto olistanemu steblu opazili v zalistju zarodne brste, po katerih je lilija dobila ime. Še prekrasnejša pa je seveda turška lilija (L. martagon). Kot večina lilij tudi turška lilija združuje vse lastnosti, ki si jih pri rastlini sploh lahko zaželimo – čudovito elegantno obliko, živahne cvetove in čudovite dišave. Na zadovoljni turški liliji lahko tako na do 2 m visokih poganjkih občudujemo do 50 rožnato-škrlatnih cvetov posejanih s črnimi pegami. Čeprav so zaradi naravne variabilnosti cvetovi lahko obaravani vse od belkasto rožnate do skoraj črne pa pri vseh turških lilijah najdemo značilno nazaj zavite cvetne liste, ki daje cvetu obliko turškega turbana. V Sloveniji poleg turške lilije najdemo še eno vrsto lilij s podobno oblikovanimi cvetovi – kranjsko lilijo (L. carniolicum) ali zlato jabolko, ki zacveti v rumeno-oranžni barvi.

Spregledano ptičje mleko

Med ljubitelji rastlin in še bolj očitno tudi med vrtnarji spregledane cvetoče čebulnice spadajo v rod Ornithogallum (ptičje mleko). Med najbolj pogostimi je kobulasto ptičje mleko (O. umbellatum), ki ga boste našli na številnih travnikih in celo mestnih zelenicah. Ob podrobnejšem ogledu rastline, boste opazili čar njenih belih zvezdastih cvetov, ki zaradi dolgih pecljev navidezno visijo v zraku. Na vrtu je pričje mleko odlična izbira za naturaliziranje na trati, poskusite pa lahko tudi kombinacijo ptičjega mleka s srebrnimi listi pelina (Artemisia).

Cvetoči ognjemeti okrasnih lukov

Še ene starlete sveta čebulnic so predstavniki rodu lukov (Allium). Vsi luki so večinoma podobni med seboj – enostavno neolistano steblo, ki požene med listno rozeto in nadnjo dvigne čudovito socvetje, a kljub temu ima vsak svojo posebno lastnost, ki ga napravi povsem edinstvenega. Najbolj znan je seveda čemaž (A. ursinum), ki ga številni vsako leto nabirajo kot začimbo (kljub možnosti, da se ga po nesreči zamenja za bolj strupene čebulnice kot sta npr. šmarnica in jesenski podlesek). Čeprav ste morda v skušnjavi, da bi si čemaž posadili kar na vrt pa se temu raje odpovejte. Čemaž bo precej hitro prerasel grede, saj se vsaka čebulica obda s številnimi zarodnimi čebulicami, ki jih težko odstranimo, ko rastlina postane problem.
Precej bolj ugleden je oblasti luk (A. sphaerocephalon), ki poleti zacveti po kraških travnikih. Njegova tanka cvetna stebla nosijo hruškasto oblikovano socvetje. Slednje je najprej dvobarvno – zeleno s škrlatno kapo, kasneje pa se škrlatna barva razleze po celotnem socvetju. Na vrtu ga kombinirajte z višjimi travami ali kot nadaljevanje cvetne sezone makov.

Oblasti luk popestri grede in vaze

Oblasti luk popestri grede in vaze

Oblasti luk Jesen je odličen čas za premlevanje in razmišljanje o letošnjih vrhuncih in padcih na vrtu. In rastlina, ki me do sedaj še nikoli ni razočarala je oblasti luk (Allium sphaerocephalon). Ta okrasna čebulica je neverjeten dodatek za mešano gredo ali gredo za rezano cvetje in celo za okrasne lonce. Oblasti luk je prekrasna elegantna trajnica s stebli, ki se dvignejo do 90 cm visoko. Vsako cvetno steblo se zaključi z zelenim socvetjem, ki se bo počasi od vrha navzdol prebarvalo v temno škrlatne tone.

Kje se bo oblasti luk najbolje počutil?

Podobno kot drugi okrasni luki, se bo tudi oblasti luk najbolje počutil na sončnem rastišču in dobro odcednih tleh. Sajenje je precej preprosto (kot pri večini okrasnih čebulnic) – čebulice posadimo 5-10 cm globoko in jih zakrijemo s prstjo. Sploh ne bi moglo biti enostavneje, kaj ne? Najboljši čas je navadno med koncem septembra in začetkom novembra.

Kombiniranje na gredi in v vazi

allium_sphaerocephalum_2Za odličen učinek posadite 10-15 čebulic v skupini in jih kombinirajte s trajnicami kot sta npr. mačja meta (Nepeta ‘Walker’s Low’) ali krvomočnica (Geranium ‘Havana Blue’). Prekrasna oblika socvetij oblastega luka in struktura nežnih cvetnih stebel bo najbolje prišlja do izraza, če jim boste za ozadje namenili kakšno višjo trajnico ali srednje visoko grmovnico.
Oblasti luki se odlično obdržijo tudi v vazah. Da bi preprečili razvoj vonja po čebuli, redno menjavajte vodo ali pa v vazo kapnite kapljico belila.
Zaradi dolgih ravnih cvetnih stebel, je oblasti luk odličen dodatek za šopke, v katerih ga lahko zelo enostavno kombiniramo z vrtnicami ali dalijami.

Razmnoževanje rastlin

Oblaste luke lahko namnožite iz zarodnih čebulic, ki poženejo ob materinski čebulici. Zarodne čebulice odstranite v fazi mirovanja in jih jeseni posadite v zemljo.
Za namnoževanje pa lahko uporabite tudi semena, ki se razvijejo po cvetenju, vendar so tako pridobljene rastline pogosto različne od materinske rastline.

 

 

Acidantera: Vzhodno afriška kraljica – čebulica leta 2014

Acidantera: Vzhodno afriška kraljica – čebulica leta 2014

Gladiolus callianthus AcidanteraKraljica vzhodne Afrike

Okrasna čebulica leta 2014 je postala acidantera (Acidanthera bicolor oz. Gladiolus callianthus). Acidantera je trajnica s koreniko in izvira iz vzhodne Afrike, kjer jo v naravi najdemo od Etiopije pa vse do Malavija. Rastlina zraste do 90 cm visoko in pozno poleti požene številne prekrasne bele cvetove s škrlatno pego na sredini. Cvetne poganjke obdajajo ozki črtalasti listi, ki spominjajo na njeno daljno sorodnico montbrecijo. Če se ji dovolj približate pa boste odkrili še eno njeno odliko – prijetne dišave, ki jih sproščajo njeni cvetovi.

Tri imena za eno gladiolo

Vrsto je prvič opisal Christian Hochstetter (wikipedia), ki jo je leta 1844 poimenoval Acidanthera bicolor. V prejšnjem stoletju so vrsto premaknili v sorodstvo gladiol. Ker je bilo ime Gladiolus bicolor že zasedeno so botaniki potrebovali novo ime – Gladiolus callianthus, pri čemer so spregledali, da je vrsta že poimenovana kot G. murielae. Tako lahko še danes najdemo celo paleto imen, ki vsa poimenujejo to prekrasno vrsto gladiole.

Sajenje in vzgoja

Eksotični izvor acidantere je kriv, da bo rastlina začela močno poganjati šele v vročem poletnem vremenu, zaradi česar ne rabite hiteti s sajenjem. Počakajte na maj ali celo junij. Za zgodnejše cvetove pa lahko vseeno rastline nakalite v loncih. V ta namen jih aprila posadite v mešanico substrata in peska.
Za sajenje na prosto izberite del vrta, ki dobi veliko popoldanskega sonca. Korenike acidantere posadite 10-15 cm globoko. Na dno sadilne jame nasujte grobega peska, ki bo preprečeval zastajanje vode.
Jeseni, ko bodo poganjki propadli, korenike izkopljite in jih vskladiščite v prostoru brez zmrzali. Čeprav rastlina pri nas ni prezimna na prostem, ne rabite skrbeti, če bo prva zmrzal pomrznila poganjke. Korenika bo ostala nepoškodovana in jo boste še vedno lahko izkopali in shranili do pomladi.

Namenite ji dobro družbo

Beli cvetovi acidantere dobijo še posebej dramatičen videz, če so postavljeni pred temnejše ozadje poleti cvetočih zimzelenih grmovnic kot je npr. cistus ali Pittosporum tenuifolium ‘Purpureum’, ki požene prekrasne slivasto-zelene liste. Za podoben učinek s trajnicami poskusite s cimicifugo iz skupine Atropurpurea.

Škodljivci in bolezni

Acidantera je občutljiva na napade tripsov in listnih uši. Njeni listi pa lahko zamikajo tudi kakšnega polža. Med boleznimi sta najpogostejši siva plesen in gladiolina gniloba korenike.

Vse kar sedaj še potrebujete so korenike te čudovite afriške lepotice.

Že imate to prekrasno čebulico na svojem vrtu? Ne pozabite nam povedati na naši Google+ ali Facebook strani.

Kako lahko dalije še polepšajo vaš vrt

Kako lahko dalije še polepšajo vaš vrt

Prekrasna rožnato-vijoličasta dalija - Svet čebulic Že več kot 200 let vrtnarski navdušenci vzgajajo najrazličnejše sorte dalij in z njimi krasijo svoje vrtove. V sodobnem času pa dalije niso le del formalnih gred, temveč so odličen dodatek za okrasne grede zasajene z grmovnicami in zelnatimi trajnicami. Na teh gredah lahko še posebej dobro izkoristimo dalije za polepšanje grede proti koncu sezone, ko so spomladi in poleti cvetoče rastline že izgubile svoj čar. Odlično se podajo tudi v družbo rastlin z velikimi listi, s katerimi lahko oblikujejo zasaditev z bolj eksotičnim videzom.
Dalije so znane po svoji dolgi cvetni sezoni, saj cvetijo od konec julija pa vse do prve zmrzali, kar se lahko v posameznih letih zavleče vse do novembra. Za bolj zgodne cvetove dalije nakalite v loncih že proti zgodaj spomladi. Tako boste v maju namesto suhih gomoljev na gredo sadili že rastoče rastline, ki bo zacvetele hitreje v sezoni in tako podaljšale čas cvetenja.

Kako uspešno gojimo dalije

Ne glede na to ali smo dalije kupili na novo ali pa imamo dalije na vrtu že dalj časa, vsako leto začnemo znova in jih ponovno posadimo – dalije namreč niso prezimno trdne, zaradi česar jih je potrebno vsako jesen izkopati in prezimiti v prostoru brez zmrzali.
Za začetek gomolje dalij dobro namočite. Gomolje postavite v globoko posodo in jih zalijte z mlačno vodo, v kateri jih pustite 30 minut, da se gomolji dobro napijejo. Gomolje nato posadite v plitev lonec ali pladenj napolnjen z večnamenskim substratom. Za zgodnje cvetove gomolje dalij postavite na toplo in svetlo mesto. Ko bodo začele rastline močno poganjati jih prenesite v večje lonce in začnite zalivati s tekočim gnojilom. Po zadnji slani lahko gomolje prenesete na prosto in posadite na gredo.
Na gredi jim namenite sončno in zaščiteno lego. Tla naj bodo bogata in dobro odcedna. Kljub temu pa jih bo potrebno ob suši tudi občasno zaliti. Dalije so tudi precej požrešne rastline in bodo za rast in cvetenje potrebovale veliko hranil. Pri večjih sortah boste morali rastline po potrebi tudi podpreti.
Takoj, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi ne pozabite začeti odstranjevati odcvetelih cvetov, s čimer si boste zagotovili vedno nove cvetove.

Dalije z enostavnimi cvetovi - Svet čebulicJeseni dalije izkopljite

Na koncu sezone počakajte, da prva slana uniči poganjke. Takrat dalije izkopljite in odrežite poganjke približno 5-7 cm nad gomoljem. Gomolje obrnite na glavo, da bo iz votlih stebel odtekla vsa tekočina, nato pa jih vskladiščite v hladnem prostoru brez zmrzali.

Namnožite si dalije

V kolikor bi želeli imete še več svojih najljubših dalij, si jih lahko namnožite tudi sami s pomočjo potaknjencev. Za pripravo potaknjencev najprej posadite gomolje dalij v večnamenski substrat in jih postavite na toplo in sončno mesto. Počakajte, da poganjki poženejo do 5 cm višine, nato pa jih previdno odstranite tik na osnovo. Pomočite jih v pripravek za zakoreninjanje in jih posamično potaknite v manjše lonce (cca. 8 cm premera). Potaknjence postavite na toplo mesto (18-21°C), vendar ne na neposredno sonce. Nekje junija lahko potaknjence že posadite v večje lonce ali na gredo.

Imate morda svojo najljubšo dalijo – naložite fotografije in jih delite z nami na naši Google+ ali Facebook strani.

Poleti cvetoče lepotice 1.del

Poleti cvetoče lepotice 1.del

Zgodnji poletni cvetovi

Med poleti cvetočimi čebulnicami lahko najdete prečudovite rastline, ki bodo polepšale vaš vrt v prvi polovici poletja.

Stepske lilijeVsako poletje bodo stepske lilije (Eremurus) pognale nekaj čudovitih pokončnih socvetij, ki bodo lepo razgibala vaše zasaditve. Vsako socvetje nosi na stotine cvetov, ki se bodo počasi odpirala v smeri proti vrhu poganjka. Med predstavniki stepskih lilij boste našli tako nekoliko nižje rastline kot je npr. sorta ‘Pinokkio’ s čudovitimi marelično oranžnimi cvetovi kot tudi orjake kot je npr. belo cvetoča vrsta Eremurus robustus, s kar dva metra visokimi socvetji.

Prav posebna poletna čebulnica je tudi tulbagija (Tulbaghia violacea), ki spominja na pritlikavo afriško lilijo (ki pa spada v rod Agapanthus). Tulbagija je zgodaj in dolgo cvetoča rastlina. Njeni rožnato-vijoličasti cvetovi bodo pognali iz rozete travam podobnih listov. Čudovito se poda v glinene lonce, odlična pa je tudi v kombinaciji s srebrno listnimi pelargonijami (Pelargonium sidoides).

Za dramatičen učinek posadite temno listni taro (Colocasia esculenta ‘Black Magic’), ki požene velike suličaste liste v skoraj črnem odtenku temno vijoličaste barve. Rastlino vzgajajte enako kot dalije – zgodaj spomladi gomolje posadite v lonce, nato pa jih po zadnji slani prenesite na vrt. Jeseni gomolje izkopljite in jih prezimite v prostoru brez zmrzali. Za čim več krasnih listov rastlino med rastno sezono redno pognojite.

Lilium regaleMed zvezdami poletnih gred so seveda tudi lilije. Uporaba različni vrst botaničnih lilij je omogočila gojiteljem, da so ustvarili široko paleto sort, ki jih združujemo v skupine kot so npr. azijske lilije, trobentaste lilije, orientalske lilije, itd. Poleg razlik v obliki, barvi in odišavljenosti, se sorte razlikujejo tudi v času cvetenja. Azijatske lilije bodo tako svoje cvetove odprle že v mesecu juniju. Sledijo jim OT lilije, ki so križanci med trobentastimi in orientalskimi lilijami. V avgustu pa se jim pridružijo še orientalske lilije. Z izbiro različni skupin lilij si lahko tako zagotovite prekrasne cvetove preko celega poletja. Poleg križancev pa lahko navdušenci v vrtnarijah najdejo tudi številne čudovite botanične vrste kot je npr. Lilium regale. Za nekoliko drugačne cvetove pa posadite vrsto L. cernuum, ki požene elegantne vijoličasto rožnate cvetove v obliki turškega turbana.