Tag Archives: okrasni luki

Ipheion – prekrasni sorodniki lukov

Ipheion – prekrasni sorodniki lukov

Ifejon (Ipheion)Že poznate ifejon? Ifejon je čudovit predstavnik družine lukov, ki si zasluži večjo pozornost. Botanična vrsta Ipheion uniflorum požene zvezdaste bele cvetove, ki dajejo videz nežne krhkosti. V resnici pa je rastlina resnično robustna in potrebuje le malo nege.
Na okrasnih vrtovih je ifejon nekoliko bolj znan v ZDA, kjer zavzema nišo, ki so v Evropi zapolnjujejo okrasni luki. Po svojem izvoru pa prihajajo iz Južne Amerike. Botanična vrsta je belo cvetoče, vendar so gojitelji vzgojili tudi različne sorte z rožnatimi (‘Tessa’) in modrimi (‘Wisley Blue’) cvetovi.

Poskrbite za ifejon (Ipheion)

Ifejon je prezimno trdna čebulnica, ki prenese temperature do -15°C. Poškoduje jo lahko le resnično dolg močan mraz.
Na vrt jih sadimo med septembrom in novembrom. Za sajenje izberite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Po potrebi sadilno jamo pripravite s plastjo grobega peska, ki ga vkopljete v dno jame. Čebulice posadite na priblično 7-8 cm globine. Približno toliko prostora pa pustite tudi med posameznimi čebulicami.
Na rastišču ga lahko pustite, da ifejon poskrbi sam zase, saj ne potrebuje veliko nege. Rastline, ki se bodo dobro počutile, bodo kmalu začele poganjati dodatne poganjke.

Kombiniranje z drugimi rastlinami

Čeprav se ifejon večinoma said na sončna rastišča, bo uspeval tudi v svetli senci, kjer se ga lahko kombinira s številnimi nižjimi čebulnicami kot so npr. hrušice, perunike in zvončki.

Okrasni luki popestrijo začetek poletja

Okrasni luki popestrijo začetek poletja

Okrasni lukiMed luki poleg čebule in česna najdemo tudi številne čebulnice, ki polepšajo okrasni vrt. Čeprav morda ob besedi luk pomislite na vsakdanjo čebulo, pa okrasni luki še zdaleč niso nič vsakdanjega. Njihova barvita socvetja se dvigujejo nad listne rozete in obarvajo vrt v številnih barvah. Čeprav po pogostosti prednjačijo rožnati in vijoličasti odtenki, lahko najdete tudi luke s škrlatnimi, belimi ali celo rumenimi socvetji. Številni med njimi so primerni tudi za rezano cvetje, kar je dodaten plus za ljubitelje aranžiranja cvetov.

Luki osvojijo vzhod in zahod

Čeprav se nam morda zazdi, da je do vzgoje okrasnih lukov prišlo preko zelenjavnih vrtov pa je zgodba o njihovi kultivaciji precej drugačna. V 19. stoletju so številni ruski botaniki v svoje zbirke vključili različne botanične luke, ki so jih našli v Centralni Aziji. Slednji so se potem preko Carskega botaničnega vrta v St. Petersburgu razširili še med navdušene vrtnarje. Seveda ni trajalo dolgo, da njihove lepote niso opazili tudi Britanci, ki so v okrasni vrt vnesli še dodatne botanične vrste lukov.

Odporni na sušo

Luki so čudovite okrasne čebulnice, ki so odporni na šušne razmere. Pravzaprav jim nekoliko sušno rastišče celo ustreza. Vse kar potrebujejo za svoje uspevanje sta sonce in dobro odcedna tla. Pri tem pa imajo še eno prednost – praktično nimajo škodljivcev ali bolezni.

Pestra izbira lukov

Med luki lahko izbiramo med vrstami in sortami z različno oblikovanimi socvetji in višino cvetnega poganjka.
Med okrasnimi luki si vašo pozornost vsekakor zasluži znana sorta ‘Purple Sensation’, ki požene 5-10 cm široke cvetoče krogle. Njeni cvetovi se bodo odprli v začetku junija, ko bodo še poslednji tulipani zaključili svoje cvetenje. Za enkraten učinek pa bodo poskrbela do 75 cm visoka cvetna stebla, zaradi katerih bodo cvetovi lebdeli nad preostalimi trajnicami na gredi.
Za še višja socvetja posadite sorti ‘Gladiator’ in ‘Ambassador’ ali celo botanično sorto A. giganteum. Njihova socvetja se bodo namreč dvigovala visoko nad 1 m višine, s čimer resnično pritegnejo poglede obiskovalcev.
Okrasni lukiZa resnično dramatična socvetja posadite luk A. schubertii ali njegovega križanca z vrsto A. atropurpureum – ‘Spider’. Njuni socvetji resnično zgledata kot ognjemeta sredi grede. Dodaten okras so tudi njune semenske glavice, ki ostanejo po cvetenju.
V kolikor potrebujete okrasni luk, ki bi zacvetel šele kasneje v sezoni pa posadite vrsto A. atropurpureum, ki bo svoje cvetove odprl šele v začetku julija. Zaradi kasnejše sezone cvetenja se odlično poda k nizkim okrasnim travam kot je npr. nežna bodalica (Stipa tenuissima).
Nikakor pa ne smemo spregledati tudi rumeno cvetočega luka A. flavum, ki je odličen dodatek za skalnjake in peščene vrtove.

Med luki je resnično težko izbrati svojo najljubšo rastlino, saj imamo na izbiro toliko prekrasnih sort in vrst. Pravzaprav pa tudi ne rabimo izbirati, saj luki potrebujejo le malo prostora in jih zelo enostavno dodamo tudi na skoraj popolnoma zapolnjene grede.

Cvetoče čebulnice lahko občudujemo tudi v naravi (1. del)

Cvetoče čebulnice lahko občudujemo tudi v naravi (1. del)

Cvetoče čebulnice - vetrnice

Med 120 vrstami vetrnic (rod Anemona), ki ga sestavljajo zelnate trajnice z rizomi in gomolji, najdemo tudi nekaj prekrasnih domačih predstavnikov. Med slednjimi sta najpogosteje opaženi podlesna vetrnica (A. nemorosa) in trilistna vetrnica (A. trifolia). Obema vrstama najbolj ustrezajo nekoliko vlažna in z organsko snovjo bogata tla. Podlesna vetrnica vsako pomlad pod še neolistanimi drevesi pričara prekrasne bele preproge, ki spominjajo na pozno zapadli sneg. Njena sorodnica trilistna vetrnica se na prvi pogled skoraj ne razlikuje od podlesne. Svoje bele cvetove pa bo odprla šele maja, zaradi česar je odlična v kombinaciji s podlesno vetrnico, saj boste tako podaljšali čas cvetenja vetrnic.
V kolikor bi želeli drugačno barvo imate na voljo tudi rožnato obliko A. nemorosa ‘Robinsoniana’ ali pa rumeno cvetočo zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Zlatična vetrnica je še ena izmed naših avtohtonih vrst vetrnic, ki je ime dobila zaradi podobnosti z zlatico. Podrobnejši pogled pa hitro pokaže razlike, saj v primerjavi z zlaticami vetrnice nimajo cvetne čaše, stebelni listi pa so zbrani v vretencu. Za nekoliko nežnejšo rumeno barvo izberite križanec med podlesno in zlatično vetrnico – Anemone × lipsiensis.

Jarica – zgodnje sonce na vaši gredi

Poleg vetrnic pa v naših gozdovih in travnikih najdemo še različne druge zlatičevke z gomolji. V zadnjem času na vrtovih povsem neupravičeno redko najdemo jarico (Eranthis hyemalis). Njeni cvetovi lahko poženejo na prosto že v februarju, ko so tla še prekrita s snegom. Včasih s svojimi cvetovi celo prehiti klasične znanilce pomladi – zvončke. Čeprav jarico najdemo v Evropi vse od južne Francije do Bolgarije, je v Sloveniji sorazmerno redka. Našli jo boste na pobočjih Velikega Koprivnika in Velikega Javornika v Bohorskem pogorju, kjer obstajajo avtohtone populacije. Na ostalih rastiščih pa je njena prisotnost najverjetneje posledica pobega iz vrtov.

Čudovite elegantne lilije

V naših hribih lahko konec vsake pomladi občudujemo še druge cvetoče čebulnice. Med te spadajo tudi predstavniki rodu lilij (Lilium). Najbolj razširjena med lilijami je verjetno brstična lilija (L. bulbiferum), ki jo lahko opazite na številnih rastiščih nad 500 m nadmorske višine. Brstična lilija je med avtohotnimi lilijami po obliki svojih cvetov še najbolj podobna gojenim sortam. Poleg prekrasnih živo oranžnih cvetov, boste lahko na gosto olistanemu steblu opazili v zalistju zarodne brste, po katerih je lilija dobila ime. Še prekrasnejša pa je seveda turška lilija (L. martagon). Kot večina lilij tudi turška lilija združuje vse lastnosti, ki si jih pri rastlini sploh lahko zaželimo – čudovito elegantno obliko, živahne cvetove in čudovite dišave. Na zadovoljni turški liliji lahko tako na do 2 m visokih poganjkih občudujemo do 50 rožnato-škrlatnih cvetov posejanih s črnimi pegami. Čeprav so zaradi naravne variabilnosti cvetovi lahko obaravani vse od belkasto rožnate do skoraj črne pa pri vseh turških lilijah najdemo značilno nazaj zavite cvetne liste, ki daje cvetu obliko turškega turbana. V Sloveniji poleg turške lilije najdemo še eno vrsto lilij s podobno oblikovanimi cvetovi – kranjsko lilijo (L. carniolicum) ali zlato jabolko, ki zacveti v rumeno-oranžni barvi.

Spregledano ptičje mleko

Med ljubitelji rastlin in še bolj očitno tudi med vrtnarji spregledane cvetoče čebulnice spadajo v rod Ornithogallum (ptičje mleko). Med najbolj pogostimi je kobulasto ptičje mleko (O. umbellatum), ki ga boste našli na številnih travnikih in celo mestnih zelenicah. Ob podrobnejšem ogledu rastline, boste opazili čar njenih belih zvezdastih cvetov, ki zaradi dolgih pecljev navidezno visijo v zraku. Na vrtu je pričje mleko odlična izbira za naturaliziranje na trati, poskusite pa lahko tudi kombinacijo ptičjega mleka s srebrnimi listi pelina (Artemisia).

Cvetoči ognjemeti okrasnih lukov

Še ene starlete sveta čebulnic so predstavniki rodu lukov (Allium). Vsi luki so večinoma podobni med seboj – enostavno neolistano steblo, ki požene med listno rozeto in nadnjo dvigne čudovito socvetje, a kljub temu ima vsak svojo posebno lastnost, ki ga napravi povsem edinstvenega. Najbolj znan je seveda čemaž (A. ursinum), ki ga številni vsako leto nabirajo kot začimbo (kljub možnosti, da se ga po nesreči zamenja za bolj strupene čebulnice kot sta npr. šmarnica in jesenski podlesek). Čeprav ste morda v skušnjavi, da bi si čemaž posadili kar na vrt pa se temu raje odpovejte. Čemaž bo precej hitro prerasel grede, saj se vsaka čebulica obda s številnimi zarodnimi čebulicami, ki jih težko odstranimo, ko rastlina postane problem.
Precej bolj ugleden je oblasti luk (A. sphaerocephalon), ki poleti zacveti po kraških travnikih. Njegova tanka cvetna stebla nosijo hruškasto oblikovano socvetje. Slednje je najprej dvobarvno – zeleno s škrlatno kapo, kasneje pa se škrlatna barva razleze po celotnem socvetju. Na vrtu ga kombinirajte z višjimi travami ali kot nadaljevanje cvetne sezone makov.