Pasji zob popestri gozdno gredo

Pasji zob popestri gozdno gredo

pasji zobPasji zobi so prekrasne spomladi cvetoče čebulnice, ki navadno cvetijo nekje med februarjem in aprilom. V začetku poletja povsem odmrejo in preidejo v stanje mirovanja. Svoje zanimivo ime so dobili po značilno oblikovani čebulici, ki spominja na pasje podočnike.

Enostavni za vzgojo

Znanih je nekje med 25 in 30 vrst pasjih zob, ki so združeni v rod Erythronium. Večinoma so gozdne rastline, čeprav številne najdemo tudi v gorskem svetu zahodne Severne Amerike in Evrazije. Sorodstveno lahko ločimo evrazijske in ameriške vrste, pri čemer tudi pri slednjih najdemo vzhodno in zahodno podskupino, ki sta zelo različni. Pri nas je razširjen le navadni pasji zob (Erythronium dens-canis), ki je proti Aziji dopolnjen še z vrstami E. japonicum, E. sibiricum in E. caucasicum). Nekoliko bolj številčne so ameriške vrste, ki so zastopane s petimi predstavniki na vzhodu in kar 18 na zahodu kontinenta (predvsem v goratih predelih Oregona in Kalifornije).
Med predstavniki, ki so enostavni za vzgojo je tako naš domači pasji zob kot tudi nekatere ameriške vrst in njihove sorte. Naš pasji zob je zanesljiva vrsta, ki bo cvetela leto za letom. Poleg botanične vrste s škrlatnimi cvetovi, lahko izberete tudi sorto ‘Snowflake’, ki spomladi zacveti z nežnimi belimi cvetovi. Oba predstavnika bosta zrasla do 15 cm visoko. Belo cvetoč je tudi oregonski pasji zob (E. oregonum), ki gredo okrasi tudi s svojimi pegastimi listi. Za nekoliko bolj rumenkaste cvetove izberite sorto ‘Sulphur’. Nekaj rumene barve krasi tudi cvetove kalifornijskega pasjega zoba (E. californicum) in njegovo kultivirano različico ‘White Beauty’. Precej bolj intenzivno rumeni pa so cvetovi sorte ‘Pagoda’. Slednje lepo dopolnjuje nekoliko bronasto obarvana listna rozeta. Za nekoliko večje škrlatno cvetoče rastline je dobra izbira tudi vsta E. revultum, saj zraste enkrat višje kot naš domači pasji zob tj. do približno 30 cm.

Kam posadimo pasji zob

Pasji zobi bod najbolje uspevali pod listopadnimi drevesi in grmovnicami. Podobno rastišče odgovarja tudi zvončkom in jetrnikov (Hepatica). Glede pH tal niso izbirčni. So pa podobno kot vse čebulnice občutljivi na preveč vlažna tla.

Namnožite si jih s semenom

Številne živahno rastoče vrst in sorte se bodo hitro namnožile z vegetativno rastjo. Pri tem jim lahko pomagamo tako, da takoj po cvetenju odstranimo cvetove in preprečimo tvorbo semen. Rastlina bo tako energijo preusmerila v rast čebulic.
Pri počasi rastočih predstavnikih pa lahko za večje število rastlin poskrbite tudi z nabiranjem in setvijo semen. Semena naberite, nekoliko posušite in ponovno posejte v avgustu. Uporabite večnamenski substrat, ki ga prekrijte z grobim peskom. Lonce s semeni pustite na prostem, da bodo izpostavljeni vlagi in nizkim temperaturam. Spomladi bodo rastline začele kaliti, vendar boste prvi pravi list opazili šele v drugem letu. V drugem letu rastline presadite v svoj lonček. Prve cvetove lahko pričakujete približno 3-5 let po sejanju.

Bolezni in škodljivci

Pasji zobi so praktično brez težav. Občutljivi so le na prekomerno zastajanje vode v substratu, kar lahko rešite s plastjo grobega peska na dnu sadilne jame.

Poskrbite za primerno družbo

Pasji zob zelo enostavno kombiniramo z različni okrasnimi čebulnicami in trajnicami. Odlično se podajo k trolistom, zvončkom, jetrnikom, telohom, pomladnim in jesenskim ciklamam. Odlično pa se počutijo v soseščini večine rastlin primernih za gozdno gredo.

Pusti komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Uporabite lahko te HTML elemente: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>