Kategorija: sonce

Ipheion – prekrasni sorodniki lukov

Ipheion – prekrasni sorodniki lukov

Ifejon (Ipheion)Že poznate ifejon? Ifejon je čudovit predstavnik družine lukov, ki si zasluži večjo pozornost. Botanična vrsta Ipheion uniflorum požene zvezdaste bele cvetove, ki dajejo videz nežne krhkosti. V resnici pa je rastlina resnično robustna in potrebuje le malo nege.
Na okrasnih vrtovih je ifejon nekoliko bolj znan v ZDA, kjer zavzema nišo, ki so v Evropi zapolnjujejo okrasni luki. Po svojem izvoru pa prihajajo iz Južne Amerike. Botanična vrsta je belo cvetoče, vendar so gojitelji vzgojili tudi različne sorte z rožnatimi (‘Tessa’) in modrimi (‘Wisley Blue’) cvetovi.

Poskrbite za ifejon (Ipheion)

Ifejon je prezimno trdna čebulnica, ki prenese temperature do -15°C. Poškoduje jo lahko le resnično dolg močan mraz.
Na vrt jih sadimo med septembrom in novembrom. Za sajenje izberite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Po potrebi sadilno jamo pripravite s plastjo grobega peska, ki ga vkopljete v dno jame. Čebulice posadite na priblično 7-8 cm globine. Približno toliko prostora pa pustite tudi med posameznimi čebulicami.
Na rastišču ga lahko pustite, da ifejon poskrbi sam zase, saj ne potrebuje veliko nege. Rastline, ki se bodo dobro počutile, bodo kmalu začele poganjati dodatne poganjke.

Kombiniranje z drugimi rastlinami

Čeprav se ifejon večinoma said na sončna rastišča, bo uspeval tudi v svetli senci, kjer se ga lahko kombinira s številnimi nižjimi čebulnicami kot so npr. hrušice, perunike in zvončki.

Barvni trendi 2015: intenzivne poletne barve

Barvni trendi 2015: intenzivne poletne barve

Barvni trendi - Intenzivno poletjeBarvni trendi

Skupaj z Maticem Severjem iz vrtnarije Trajnice Carniola smo pripravili zasaditvene kombinacije za lonce in korita, ki sledijo barvnim trendom za leto 2015. V seriji člankov vam bomo te kombinacije tudi predstavili.

Vroče poletje v vašem koritu

Med zasaditvami, ki smo jih v lanskem letu tudi testirali, je še posebej barvno intenzivna kombinacija oranžno-rumenih tonov z vijoličasto. Kombinacija je živahna že zaradi uporabe intenzivnih rumeno-oranžnih odtenkov, vendar ji dodatek vijoličaste doda nekaj razgibanosti in jo dodatno poživi. Zasaditev smo ustvarili z:

  1. Montbrecija ‘George Davidson
  2. Ocimum basilicum ‘Magic Blue’
  3. Begonija s polnimi oranžnimi cvetovi
  4. Bidens ferulifolia Hawaiian Flare ‘Orange Yellow Brush’

Montbrecija ‘George Davidson’ je odlična sorta z nekoliko manjšimi zlato rumenimi cvetovi. Zraste do 70 cm visoko in bo v zasaditvi poskrbela za ustrezno višino. V obrobje korita smo posadili čudovit brkač (Bidens) iz serije Hawaiian Flare. Sorta ‘Orange Yellow Brush’ je resnično enkratna in zacveti v čudoviti oranžno-rumeni barvi. Za dopolnitev teh odtenkov bo poskrbela še begonija s svojimi nekoliko večjimi polnimi cvetovi. Njeni veliki listi bodo poskrbeli tudi za obilico zelenja. Za enkraten kontrast pa smo v zasaditev dodali še bazilko (Ocimum basilicum). Njeni rožnato-vijoličasti cvetovi bodo zasaditvi vdihnili nekaj svežine in poskrbeli za enkraten zaključek.

Bradate perunike odlično prenašajo sušo

Bradate perunike odlično prenašajo sušo

perunikeSe tudi vam zdijo poletja vedno bolj vroča? Ne samo, da smo izpostavljeni visokim temperaturam, dolga so postala tudi obdobja brez padavin, kar lahko pomeni težave tudi na vrtu. Še vedno pa imamo na srečno na razpolago dovolj različnih rastlin, ki bodo uspešno preživele vroče in suhe razmere. Mednje spadajo tudi bradate perunike. Bradate perunike so odlična izbira za takšne razmere, saj bodo lepo in obilno zacvetele le, če bodo njihovi rizomi izpostavljeni žgočemu soncu.

Pestra izbira za vsak okus

Med številnimi vzgojenimi sortami bradatih perunik, lahko najdemo cvetove v skoraj vsaki barvi. Tako lahko posadite sorto ‘Somerset Blue’ s prijetno modrimi cvetovi, ali pa ‘Ringo’, ki požene prekrasne dvobarvne cvetove v vijoličasto-škrlatni in beli barvi. Tudi vsi, ki ste se v zadnjem času navdušili nad rjavkastimi odtenki tulipanov ne boste prikrajšani – posadite sorto kot je npr. ‘Wonders Never Cease’, ki požene prekrasne cvetove bele barve z izrazito rjavkasto obarvanimi žilami in nekaj rumenega pridiha. Perunike bodo svoje cvetove začele odpirati sredi meseca maja, zaradi česar so odlične za povezavo med spomladi in poleti cvetočimi rastlinami.

Bradate perunike potrebujejo sonce

Za sajenje bradatih perunik izberite sončno rastišče z ustreznim ozadjem, ki bo izpostavilo njihove živahne cvetove. Poskrbite, da so tla dobro odcedna. Po potrebi v sadilno jamo dodajte dovolj grobega peska, da ne bo prišlo do zastajanja vode. Sadilna jama naj bo sorazmerno plitva, saj morajo rizomi segati do površine in jih ne sme prekrivati prst (tudi zastirko moramo odstraniti iz rizomov).
Najbolje je, če bradate perunike posadite v večje skupine, kar bo še izboljšalo učinek barvitih cvetov.
Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove tako, da odstranite celotno cvetno steblo vse do pahljače zelenih listov. Tudi slednje redno odstranjujte takoj, ko kažejo znake propadanja. S tem boste polepšali videz rastlin in hkrati poskrbeli, da ne bi prišlo do razmaha bolezni.

Pomembno je ohraniti vitalnost

Za vsakoletno cvetenje je potrebno starejše rastline vsaka tri leta razredčiti. Po cvetenju izkopljite rastlino in odstranite starejše dele rizoma. Med mlajšimi deli korenike izberite zdrave dele s pahljačo listov in koreninami. Pred ponovnim sajenjem listno pahljačo skrajšajte za približno polovico višine, s čimer boste preprečili, da bi veter prevrnil rastlino še preden se bo dobro zakoreninila. Rastline nato posadite enako kot nove rastline.

Okrasni luki popestrijo začetek poletja

Okrasni luki popestrijo začetek poletja

Okrasni lukiMed luki poleg čebule in česna najdemo tudi številne čebulnice, ki polepšajo okrasni vrt. Čeprav morda ob besedi luk pomislite na vsakdanjo čebulo, pa okrasni luki še zdaleč niso nič vsakdanjega. Njihova barvita socvetja se dvigujejo nad listne rozete in obarvajo vrt v številnih barvah. Čeprav po pogostosti prednjačijo rožnati in vijoličasti odtenki, lahko najdete tudi luke s škrlatnimi, belimi ali celo rumenimi socvetji. Številni med njimi so primerni tudi za rezano cvetje, kar je dodaten plus za ljubitelje aranžiranja cvetov.

Luki osvojijo vzhod in zahod

Čeprav se nam morda zazdi, da je do vzgoje okrasnih lukov prišlo preko zelenjavnih vrtov pa je zgodba o njihovi kultivaciji precej drugačna. V 19. stoletju so številni ruski botaniki v svoje zbirke vključili različne botanične luke, ki so jih našli v Centralni Aziji. Slednji so se potem preko Carskega botaničnega vrta v St. Petersburgu razširili še med navdušene vrtnarje. Seveda ni trajalo dolgo, da njihove lepote niso opazili tudi Britanci, ki so v okrasni vrt vnesli še dodatne botanične vrste lukov.

Odporni na sušo

Luki so čudovite okrasne čebulnice, ki so odporni na šušne razmere. Pravzaprav jim nekoliko sušno rastišče celo ustreza. Vse kar potrebujejo za svoje uspevanje sta sonce in dobro odcedna tla. Pri tem pa imajo še eno prednost – praktično nimajo škodljivcev ali bolezni.

Pestra izbira lukov

Med luki lahko izbiramo med vrstami in sortami z različno oblikovanimi socvetji in višino cvetnega poganjka.
Med okrasnimi luki si vašo pozornost vsekakor zasluži znana sorta ‘Purple Sensation’, ki požene 5-10 cm široke cvetoče krogle. Njeni cvetovi se bodo odprli v začetku junija, ko bodo še poslednji tulipani zaključili svoje cvetenje. Za enkraten učinek pa bodo poskrbela do 75 cm visoka cvetna stebla, zaradi katerih bodo cvetovi lebdeli nad preostalimi trajnicami na gredi.
Za še višja socvetja posadite sorti ‘Gladiator’ in ‘Ambassador’ ali celo botanično sorto A. giganteum. Njihova socvetja se bodo namreč dvigovala visoko nad 1 m višine, s čimer resnično pritegnejo poglede obiskovalcev.
Okrasni lukiZa resnično dramatična socvetja posadite luk A. schubertii ali njegovega križanca z vrsto A. atropurpureum – ‘Spider’. Njuni socvetji resnično zgledata kot ognjemeta sredi grede. Dodaten okras so tudi njune semenske glavice, ki ostanejo po cvetenju.
V kolikor potrebujete okrasni luk, ki bi zacvetel šele kasneje v sezoni pa posadite vrsto A. atropurpureum, ki bo svoje cvetove odprl šele v začetku julija. Zaradi kasnejše sezone cvetenja se odlično poda k nizkim okrasnim travam kot je npr. nežna bodalica (Stipa tenuissima).
Nikakor pa ne smemo spregledati tudi rumeno cvetočega luka A. flavum, ki je odličen dodatek za skalnjake in peščene vrtove.

Med luki je resnično težko izbrati svojo najljubšo rastlino, saj imamo na izbiro toliko prekrasnih sort in vrst. Pravzaprav pa tudi ne rabimo izbirati, saj luki potrebujejo le malo prostora in jih zelo enostavno dodamo tudi na skoraj popolnoma zapolnjene grede.

Lilije – elegantne kraljice vrta

Lilije – elegantne kraljice vrta

LilijeČeprav se v slovenskih imenih rastlin pogosto pojavi ime lilija (enodnevne lilije, čopaste lilije, kljukasta lilija, itd.) so prave lilije le predstavnice rodu Lilium. Rod združuje nekaj čez 100 zelnatih trajnic z luskastimi čebulicami, ki jih večinoma najdemo na severni polobli.

Velika pestrost sort

Zaradi velikega števila sort, se lilije navadno združujejo v skupine, ki nam pomagajo, da si predstavljamo poglavitne lastnosti posamezne sorte. Tako imamo npr. skupino azijatskih lilij, ki poženejo skupine navzgor in navzven obrnjenih ter pogosto pegastih cvetov. Azijatske lilije so tudi med prvimi lilijami, ki zacvetijo na vrtu. Sredi poletja se na vrtu razcvetijo sorte iz skupine orientalskih lilij, ki poženejo prekrasno dišeče cvetove v odtenkih bele, rožnate in škrlatne barve. Skoraj istočasno z orientalskimi lilijami zacvetijo še trobentaste lilije. Njihovi izredno dišeči cvetovi ima delno zrasle cvetne liste. Trobentaste lilije zacvetijo v beli in rumeni barvi, večja izbira barv pa je na voljo pri križancih med trobentastimi in orientalskimi lilijami (včasih označeni kot OT križanci). Nekoliko drugačne cvetove od tipičnih lilij poženejo turške lilije. Njihovi navzdol obrnjeni cvetovi imajo navzgor zavihane cvetne liste, zaradi česar cvet spominja na turban.

Lilije popestrijo grede

Lilije lahko vrtu ponudijo skoraj vse, kar si zaželite – obliko, eleganco in prekrasno paleto barv. Za povrh pa so cvetovi številnih botaničnih vrst in kultivarjev lilij še izredno dišeči. Za prijetno dišeče cvetove posadite lilije iz skupine ‘African Queen’ z nežnimi cvetovi v oranžno-mareličnih tonih. Čudovito dišijo tudi cvetovi kultivarjev v skupini ‘Pink Perfection’. Med botaničnimi vrstami za dišeče cvetove posadite vrste kot so npr. L. candidum, L. cernuum, L. regale in L. speciosum.
Čebulice lilij lahko na vrt posadimo spomladi ali jeseni, medtem ko lilije iz loncev na grede sadimo spomladi ali poleti. Čebulice posadite na globino, ki je trikratnik višine čebulice. Rastline iz loncev pa posadite na enako globino kot je bila posajena v loncu. Lilijam najbolje ustrezajo z organsko snovjo bogata in nekoliko kisla (pH 6,5) tla. Pri tem je pomembno, da so tla dobro odcedna, saj lilije ne marajo zastajanja vode. Lilije imajo rade podobno rastišče kot sroboti (noge v senci in glavo na soncu). Močna senca ne odgovarjano nobeni liliji, čeprav imajo nekatere vrste kot je npr. turška lilija (L. martagon) zelo rade svetlo senco. Če boste lilije posadili v lonce, izberite raje velike lonce, v katere boste lahko posadili vsaj 7-10 lilij. S tem boste dobili precej boljši učinek kot z majhnimi loncem z 2-3 lilijami. Prednost velikega lonca je tudi v tem, da se bo počasneje izsuševal.

LilijeOdlične tudi za rezano cvetje

Lilije se odlično obnesejo kot rezano cvetje, saj se v vazi zelo dolgo obdržijo. V kolikor ne želite vaših gred prikrajšati za njihove lepe cvetove, si ločeno ustvarite gredo za rezano cvetje. Najvišje na spisku za rezano cvetje sta botanični liliji L. lancifolium in L. longiflorum. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na vrsti L. pardalinum in L. speciosum ter prekrasen kultivar ‘Black Beauty’. Ob rezanju poskusite skupaj s cvetom odstraniti le tretjino do polovico stebla. Listi na preostanku stebla bodo poskrbeli za tvorbo zalog, ki jih bo rastlina vskladiščila v čebulici za prihodnje leto. Najboljši čas za nabiranje poganjkov lilij je, ko se začne odpirati prvi cvet na poganjku. Preostali cvetovi se bodo tako odprli šele v vazi.
Preden lilije postavite v vazo, odprtim cvetovom odstranite antere – to so vrhnji deli prašnikov, ki so polni peloda. Lilije namreč tvorijo velike količine cvetnega prahu, ki na tkaninah povzroči madeže.

Škodljivci lilij

Živahno rdeč trup in črne noge ter glava so prepoznavni znak lilijevke (Lilioceris lilii), ki je sovražnik številka ena vseh ljubiteljev lilij. Odrasle živali in njihove ličinke lahko v le nekaj dneh povsem opustošijo nasade lilij. Čeprav je po imenu povezan z lilijami, hrošč poleg lilij napada tudi logarice (Frittilaria) in kardikrinum (Cardiocrinum). Navadno so ob napadu najbolj prizadeti kultivarji, medtem ko so botanične lilije manj ogrožene. Hrošča najlaže zatremo kar z rednim pregledovanjem in ročnim odstranjevanje odraslih hroščev, ličink ter listov z jajčeci.

Dalije: živahna Mehika na naših gredah

Dalije: živahna Mehika na naših gredah

DalijeČeprav so dalije dobro poznali že Azteki, ki so jih gojili tako za okras kot tudi za prehrano, jih je zahodni svet odkril šele okrog leta 1650. V tem času je Francisco Hernandez objavil svoje risbe rastlin, ki jih je opazil na svojem potovanju po Mehiki. Šele okrog leta 1790 pa je rod dobil svoje ime po švedskem botaniku in Linnejevem učencu – Andersu Dahlu. Prvo odkrito vrsto so poimenovali Dahlia juarezii. Zanjo so bili značilni enostavni cvetovi s svetlo rdečimi cvetnimi listi. Že čez 40 let so dalije opazili tudi vrtnarji, ki so jih začeli z zanimanjem gojiti in križati. Iz relativno malega števila vrst (rod obsega nekje okrog 40 različni vrst), se je v teh 200 letih izoblikovalo na tisoče različnih sort. Slednji ponujajo neverjetno pestrost cvetov, tako v barvi kot tudi v velikosti in obliki. Dalije pa se lahko močno razlikujejo tudi v velikosti, saj lahko najdemo pritlikave sorte visoke samo 30 cm kot tudi orjakinje, ki dosežejo do 2,5 m višine.

Kje dalije najbolje uspevajo

Dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh. Če želimo zgodnejše cvetenje, zgodaj aprila gomolje posadimo v lonce. Lonce zalivamo in ob prvih znakih poganjkov postavimo na sončno mesto. S presajanjem oz. sajenjem na vrt je potrebno počakati do zadnje zmrzali. Pred presaditvijo izkopljemo 15-20 cm globoko luknjo in ob njo namestimo podporne palice. Podporo je bolje postaviti še preden smo posadili rastline, saj bi lahko kasneje poškodovali korenine ali gomolje. Gomolj postavimo vodoravno v sadilno jamo in jo zapolnimo z zemljo. Če dalije nismo predhodno gojili v loncu, se prvi znaki poganjkov pojavijo nekje po dveh tednih. Ob sajenju lahko rastline tudi že pognojimo, ponovno pa dalije pognojimo v mesecu juliju.
Za bogato cvetenje redno odstranjujte odcvetele cvetove. Najbolje je, če to storite vsak dan. S tem boste preusmerili energijo rastline v tvorbo novih cvetov in podaljšali sezono cvetenja. Za dodatno spodbudo k obilnemu cvetenju lahko rastlino preko rastne sezono gnojite z gnojilom, ki vsebuje veliko fosforja. Pri sortah z velikimi cvetovi lahko odstranjujemo stranske cvetne brste (enako kot pri čajevkah). S tem omogočimo boljšo prehranjenost glavnega cveta in posledično velike in lepše cvetove.

DalijePrezimovanje dalij

Po propadu rastline ob prvem mrazu odstranimo odmrle poganjke, gomolje pa pustimo v zemlji še dodaten teden ali dva. Gomolje nato previdno izkopljemo, odstranimo čim več prsti in jih pustimo, da se posušijo (1-2 dneva). Gomolje nato skladiščimo v vermikulitu ali lesnih opilkih pri 5-10°C.

Dalije nimajo veliko sovražnikov

Med škodljivci na dalijah največ škode naredijo polži, ki radi obžirajo mlade poganjke. Drugi pogosti škodljivci na dalijah so še listne uši in pršice. Slednje povzročijo rumenenje in propad listov, ki jih poškodujejo s svojim sesanje. Za razliko od polžev, ki ljubijo vlago pa se pršice razmnožijo predvsem v vročem in suhem vremenu. Med boleznimi pa lahko najdemo predvsem različne glivne okužbe kot sta npr. siva plesen in dalijina snet.

DalijeŠe nekaj nasvetov za kombiniranje

Dalije polepšajo vsako gredo s svojimi živahno obarvanimi cvetovi. Dodaten bonus pa je tudi njihova izredno dolga sezona cvetenja, saj bodo na ustreznem rastišču cvetele vse do prve zmrzali. Dalije zelo enostavno kombiniramo z drugimi rastlinami, k čemur pomaga tudi to, da imamo pri dalijah sortno raznolikost, ki zapolni prav ves razpon od pritlikavih pa do visokih trajnic, zaradi česar je kombiniranje resnično enostavno. Kaktus in polkaktus dalije se npr. krasno podajo k enostavnim cvetovom nebinovk kot npr. rudbekijam, slamnikom in kokardam. Za kombinacijo s temi rastlinami poskusite posaditi sorte dalij, ki zacvetijo v oranžnih, rumenih ali rdečih tonih. Za nekaj kontrasta pa lahko posadite dalije z baklastimi lilijami (Kniphofia) ali ostrožniki (Delphinium), ki bodo pognali svoja navpična socvetja nad cvetovi dalij. Bogati cvetovi dalij se lepo podajo tudi k srednje velikim ali visokim okrasnim travam kot sta npr. anemantela (Anemanthela lessoniana – prej Stipa arundinacea) in miskant (Miscanthus sinensis).
Poleg podeželskega vrta, dalije svoje mesto zaslužijo tudi na vrtu, ki ga preveva tema tropske eksotičnosti. Njihovi živahni cvetovi bodo dodali nekaj barve med velike liste tropskih rastlin. Še posebej se dalije podajo k listom prezimno trdnih bananovcev in facije. Uporabite sorte, ki bodo cvetele s temno rdečimi, oranžnimi, rumenimi ali izrazito rožnatimi cvetovi. Kombinirajte jih tudi s kozmejami in kanami.

Oblasti luk popestri grede in vaze

Oblasti luk popestri grede in vaze

Oblasti luk Jesen je odličen čas za premlevanje in razmišljanje o letošnjih vrhuncih in padcih na vrtu. In rastlina, ki me do sedaj še nikoli ni razočarala je oblasti luk (Allium sphaerocephalon). Ta okrasna čebulica je neverjeten dodatek za mešano gredo ali gredo za rezano cvetje in celo za okrasne lonce. Oblasti luk je prekrasna elegantna trajnica s stebli, ki se dvignejo do 90 cm visoko. Vsako cvetno steblo se zaključi z zelenim socvetjem, ki se bo počasi od vrha navzdol prebarvalo v temno škrlatne tone.

Kje se bo oblasti luk najbolje počutil?

Podobno kot drugi okrasni luki, se bo tudi oblasti luk najbolje počutil na sončnem rastišču in dobro odcednih tleh. Sajenje je precej preprosto (kot pri večini okrasnih čebulnic) – čebulice posadimo 5-10 cm globoko in jih zakrijemo s prstjo. Sploh ne bi moglo biti enostavneje, kaj ne? Najboljši čas je navadno med koncem septembra in začetkom novembra.

Kombiniranje na gredi in v vazi

allium_sphaerocephalum_2Za odličen učinek posadite 10-15 čebulic v skupini in jih kombinirajte s trajnicami kot sta npr. mačja meta (Nepeta ‘Walker’s Low’) ali krvomočnica (Geranium ‘Havana Blue’). Prekrasna oblika socvetij oblastega luka in struktura nežnih cvetnih stebel bo najbolje prišlja do izraza, če jim boste za ozadje namenili kakšno višjo trajnico ali srednje visoko grmovnico.
Oblasti luki se odlično obdržijo tudi v vazah. Da bi preprečili razvoj vonja po čebuli, redno menjavajte vodo ali pa v vazo kapnite kapljico belila.
Zaradi dolgih ravnih cvetnih stebel, je oblasti luk odličen dodatek za šopke, v katerih ga lahko zelo enostavno kombiniramo z vrtnicami ali dalijami.

Razmnoževanje rastlin

Oblaste luke lahko namnožite iz zarodnih čebulic, ki poženejo ob materinski čebulici. Zarodne čebulice odstranite v fazi mirovanja in jih jeseni posadite v zemljo.
Za namnoževanje pa lahko uporabite tudi semena, ki se razvijejo po cvetenju, vendar so tako pridobljene rastline pogosto različne od materinske rastline.

 

 

Nerine: manj znane jesenske čebulnice

Nerine: manj znane jesenske čebulnice

Nerine bowdenii
Rod Nerine sestavlja okrog 30 vrst rastlin, ki so doma na kamnitih policah in peščenih rastiščih Južne Afrike.
Za vse predstavnike rodu je značilno, da poženejo socvetja na neolistanih poganjkih. Cvetovi so trobentasti in z nazaj zavitimi cvetnimi listi. Najbolj pogosti gojeni vrsti tega rodu sta N. bowdenii in N. sarniensis, pri čemer prva predstavlja približno 90% vseh gojenih predstavnikov rodu. K temu verjetno pripomore tudi dejstvo, da vrsta N. bowdenii najbolje prenaša nizke temperature.

Nerine bowdenii

Vrsta Nerine bowdenii je robustna trajnice in je verjetno ena izmed najodličnejših pozno cvetočih čebulnic. Jeseni požene socvetja s 5-10 trobentastih cvetov obarvanih v svetlo roza. Cvetovi so tudi prijetno dišeči. Ob zaključku cvetenja se ob osnovi rastlin pojavijo še trakasti svetleči listi.
Na vrtu ji namenite sončno in suho rastišče. Rastlino posadite spomladi oz. jeseni (po cvetenju), če ste izkopali in razdelili obstoječo rastlino. Jeseni je potrebno rastlino tudi zelo dobro zaščititi z debelim slojem zastirke.
Rastlina se dobro obnese tudi za rezano cvetje ali kot lončnica za rastlinjake.

Nerine flexuosa albaNerine flexuosa Alba

Bela oblika vrste Nerine flexuosa je prekrasna belo cvetoča trajnica. Na socvetjih požene do 15 cvetov z ozkimi in nazaj zavihanimi cvetnimi listi. Cvetna stebla požene do 60 cm visoko.
Za vzgojo potrebuje nekoliko več potrpljenja, saj je v primerjavi z drugimi vrstami nekoliko zahtevnejša. Od drugih vrst se razlikuje tudi po tem, da bo uspevala tudi v senci.

Nerine sarniensis

Vrsta N. sarniensis uspeva v hribih kapske province (JAR). Njeni cvetovi so živahno rdeči z zelo opaznimi prašniki. Rastlina je nekoliko bolj občutljiva kot vrsta N. bowdenii, zaradi česar jo boste morali prezimiti v hladnejšem rastlinjaku. Najbolje je, če jo posadite v lonce, ki jih napolnite z mešanico organske snovi, grobega peska ali perlita in listnega opada. Čebulice posadite tako, da bodo njihovi vratovi gledali iz substrata. Med čebulice po površini substrata nasujte še grobi pesek, ki bo preprečil površinsko plesnobo.

Nerine sarniensisSajenje in nega nerin

Rastline posadite spomladi oz. poleti, ko so rastline v mirovanju. Posadite jih na sončno rastišče in dobro odcedna tla. Med rastlinami pustite 10 cm prostora. Čebulice posadite tako, da bo vrh čebulice tik na površino substrata. Pred sajenjem dobro premislite kam jih boste posadili, saj rastline ne marajo presajanja.
Med rastno sezono rastline dobro zalivajte, v fazi mirovanja pa pustite, da se med zalivanjem izsušijo. Večje rastline lahko po potrebi izkopljete in razdelite, vendar tega ne počnite prepogosto, saj so rastline občutljive na presajanje in potrebujejo nekaj časa, da se dobro zakoreninijo ter zacvetijo.
Po potrebi rastline pognojite z mineralnimi gnojilom, ki vsebuje malo dušika in veliko fosforja.

Namnoževanje nerin

Rastlino lahko namnožite iz zarodnih čebulic tako, da jeseni (po cvetenju) ali spomladi razdelite večje rastline. Za namnožitev lahko uporabite tudi semena, ki jih takoj ob zrelosti posejete na mešanico organske snovi, grobega peska ali perlita in listnega opada in kalite pri 10-13°C. Rastline iz semen bodo potrebovale več let, da poženejo prve cvetove. Pri vrsti N. bowdenii je to nekje med 5 in 6 let, pri vrsti N. sarniensis 4-5 let, pri pritlikavih predstavnikih pa nekje 3 leta.

Bolezni in škodljivci

Vsi predstavniki tega rodu so občutljivi na pojav volnatih uši. Po nekaterih virih pa tudi na narcisino muho.

Kombiniranje

Zelo dobra dopolnitev za nerine so jesenski podleski in jeseni cvetoče ciklame, ki poženejo ne koliko nižje cvetove v podobnih tonih. Na sončnem rastišču ob južni strani zidu jih lahko kombinirate z zvezdastim jasminom.

Zasaditev za sončno gredo #1

Zasaditev za sončno gredo #1

Skupaj z vrtnarijo Carniola smo začeli pripravljati kombinacije zasaditev, ki vam bodo lahko služile pri iskanju idej za vaš vrt.

Zasaditev

V ozadje grede posadite zale kobulčke (Astrantia major ‘Claret’), ki bodo temno rdeče cvetove, na skoraj meter visokih poganjkih. V ospredje posadite čokoladno kozmejo (Cosmos atrosanguineus) s temni cvetovi, ki bodo lepo dopolnjevali barvno shemo zalih kobulčkov. Dodajte še rman (Achillea ‘Apple Blossom’), z nekoliko bolj nežno obarvanimi cvetovi. Za nekoliko drugačno teksturo zasadite še nežno bodalico (Stipa tenuissima). Med slednjo posadite tulipane ‘Queen of Night’ s temno škrlatnimi cvetovi in okrasni luk Allium purpureum, ki bo nadaljevan z barvo tulipanov še v poletno obdobje.

zasaditev

Za gredo velikosti 2 m x 1,2 m posadite:

1. Astrantia major ‘Claret’, 3 kom
2. Stipa tenuissima ‘Mrs. Moon’, 6 kom
3. Cosmos atrosanguineus, 2 kom
4. Achillea ‘Apple Blossom’, 3 kom
5. Allium atropurpureum , 10 kom
6. Tulipan ‘Queen of Night’, 10 kom

Rastline

 

all_atr

Allium atropurpureum

ach_app

Achillea ‘Apple Blossom’

cos_atr

Cosmos atrosanguineus

tul_qon

Tulipan ‘Queen of Night’

sti_ten

Stipa tenuissima

 

Astrantia major 'Claret'

Astrantia major ‘Claret’

Čebulnice za sredozemski vrt

Čebulnice za sredozemski vrt

Sredozemski vrt lahko predstavljajo zelo različni vrtovi – vse od rustikalnega vrta pa do skoraj moderne elegance italijanskih vrtov v stilu renesanse. Pri tem pa imajo vsi ti vrtovi skupno to, da vključujejo eksotične in včasih občutljive rastline, ki dobro prenašajo pomanjkanje vode.

Sredozemski vrtovi pogosto vključujejo nekatere značilne elemente kot so barvne kombinacije, ki vključujejo zemeljske tone in srebrno-sivi odtenki rastlin. Rastline se pogosto pojavljajo tudi v loncih in koritih, s katerimi se polepšajo vertikalne strukture vrta.

Eden izmed najočitnejših elementov pa je seveda vključitev rastlin, ki jih navadno srečamo na dopustu v Sredozemlju. Mednje spadajo različne dišavnice, ciprese in oljke, ki se prepletajo s trajnicami s pisanimi cvetovi. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti tudi številnih čebulnic in gomoljnic, ki popestrijo grede sredozemskega vrta. Veliko predstavnikov čebulnic, ki so skoraj železni repertoar hladnejših področij (npr. narcise in hijacinte), se na sredozemskem vrtu ne bo najbolje počutilo. Precej bolje se bodo na takšnem sušnem vrtu odrezali okrasni luki in stepske lilije. V lonce posadite afriške lilije ali čopaste lilije. Za enkraten jesenski okras pa posadite sternbergijo (Sternbergia lutea).

Preverite kako enostavno je gojiti afriške lilije, ki vam bodo resnično polepšale poletno teraso.

Čebulnice za sredozemski vrt

Iris sibirica

Perunika ‘Imperial Velevet’

Afriška lilija

Afriška lilija

Baklasta lilija

Baklasta lilija

Okrasni luki

Okrasni luki

Sternbergija

Sternbergija

Čopičasta lilija

Čopičasta lilija