Kategorija: senca

Ipheion – prekrasni sorodniki lukov

Ipheion – prekrasni sorodniki lukov

Ifejon (Ipheion)Že poznate ifejon? Ifejon je čudovit predstavnik družine lukov, ki si zasluži večjo pozornost. Botanična vrsta Ipheion uniflorum požene zvezdaste bele cvetove, ki dajejo videz nežne krhkosti. V resnici pa je rastlina resnično robustna in potrebuje le malo nege.
Na okrasnih vrtovih je ifejon nekoliko bolj znan v ZDA, kjer zavzema nišo, ki so v Evropi zapolnjujejo okrasni luki. Po svojem izvoru pa prihajajo iz Južne Amerike. Botanična vrsta je belo cvetoče, vendar so gojitelji vzgojili tudi različne sorte z rožnatimi (‘Tessa’) in modrimi (‘Wisley Blue’) cvetovi.

Poskrbite za ifejon (Ipheion)

Ifejon je prezimno trdna čebulnica, ki prenese temperature do -15°C. Poškoduje jo lahko le resnično dolg močan mraz.
Na vrt jih sadimo med septembrom in novembrom. Za sajenje izberite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Po potrebi sadilno jamo pripravite s plastjo grobega peska, ki ga vkopljete v dno jame. Čebulice posadite na priblično 7-8 cm globine. Približno toliko prostora pa pustite tudi med posameznimi čebulicami.
Na rastišču ga lahko pustite, da ifejon poskrbi sam zase, saj ne potrebuje veliko nege. Rastline, ki se bodo dobro počutile, bodo kmalu začele poganjati dodatne poganjke.

Kombiniranje z drugimi rastlinami

Čeprav se ifejon večinoma said na sončna rastišča, bo uspeval tudi v svetli senci, kjer se ga lahko kombinira s številnimi nižjimi čebulnicami kot so npr. hrušice, perunike in zvončki.

Pasji zob popestri gozdno gredo

Pasji zob popestri gozdno gredo

pasji zobPasji zobi so prekrasne spomladi cvetoče čebulnice, ki navadno cvetijo nekje med februarjem in aprilom. V začetku poletja povsem odmrejo in preidejo v stanje mirovanja. Svoje zanimivo ime so dobili po značilno oblikovani čebulici, ki spominja na pasje podočnike.

Enostavni za vzgojo

Znanih je nekje med 25 in 30 vrst pasjih zob, ki so združeni v rod Erythronium. Večinoma so gozdne rastline, čeprav številne najdemo tudi v gorskem svetu zahodne Severne Amerike in Evrazije. Sorodstveno lahko ločimo evrazijske in ameriške vrste, pri čemer tudi pri slednjih najdemo vzhodno in zahodno podskupino, ki sta zelo različni. Pri nas je razširjen le navadni pasji zob (Erythronium dens-canis), ki je proti Aziji dopolnjen še z vrstami E. japonicum, E. sibiricum in E. caucasicum). Nekoliko bolj številčne so ameriške vrste, ki so zastopane s petimi predstavniki na vzhodu in kar 18 na zahodu kontinenta (predvsem v goratih predelih Oregona in Kalifornije).
Med predstavniki, ki so enostavni za vzgojo je tako naš domači pasji zob kot tudi nekatere ameriške vrst in njihove sorte. Naš pasji zob je zanesljiva vrsta, ki bo cvetela leto za letom. Poleg botanične vrste s škrlatnimi cvetovi, lahko izberete tudi sorto ‘Snowflake’, ki spomladi zacveti z nežnimi belimi cvetovi. Oba predstavnika bosta zrasla do 15 cm visoko. Belo cvetoč je tudi oregonski pasji zob (E. oregonum), ki gredo okrasi tudi s svojimi pegastimi listi. Za nekoliko bolj rumenkaste cvetove izberite sorto ‘Sulphur’. Nekaj rumene barve krasi tudi cvetove kalifornijskega pasjega zoba (E. californicum) in njegovo kultivirano različico ‘White Beauty’. Precej bolj intenzivno rumeni pa so cvetovi sorte ‘Pagoda’. Slednje lepo dopolnjuje nekoliko bronasto obarvana listna rozeta. Za nekoliko večje škrlatno cvetoče rastline je dobra izbira tudi vsta E. revultum, saj zraste enkrat višje kot naš domači pasji zob tj. do približno 30 cm.

Kam posadimo pasji zob

Pasji zobi bod najbolje uspevali pod listopadnimi drevesi in grmovnicami. Podobno rastišče odgovarja tudi zvončkom in jetrnikov (Hepatica). Glede pH tal niso izbirčni. So pa podobno kot vse čebulnice občutljivi na preveč vlažna tla.

Namnožite si jih s semenom

Številne živahno rastoče vrst in sorte se bodo hitro namnožile z vegetativno rastjo. Pri tem jim lahko pomagamo tako, da takoj po cvetenju odstranimo cvetove in preprečimo tvorbo semen. Rastlina bo tako energijo preusmerila v rast čebulic.
Pri počasi rastočih predstavnikih pa lahko za večje število rastlin poskrbite tudi z nabiranjem in setvijo semen. Semena naberite, nekoliko posušite in ponovno posejte v avgustu. Uporabite večnamenski substrat, ki ga prekrijte z grobim peskom. Lonce s semeni pustite na prostem, da bodo izpostavljeni vlagi in nizkim temperaturam. Spomladi bodo rastline začele kaliti, vendar boste prvi pravi list opazili šele v drugem letu. V drugem letu rastline presadite v svoj lonček. Prve cvetove lahko pričakujete približno 3-5 let po sejanju.

Bolezni in škodljivci

Pasji zobi so praktično brez težav. Občutljivi so le na prekomerno zastajanje vode v substratu, kar lahko rešite s plastjo grobega peska na dnu sadilne jame.

Poskrbite za primerno družbo

Pasji zob zelo enostavno kombiniramo z različni okrasnimi čebulnicami in trajnicami. Odlično se podajo k trolistom, zvončkom, jetrnikom, telohom, pomladnim in jesenskim ciklamam. Odlično pa se počutijo v soseščini večine rastlin primernih za gozdno gredo.

Lilije – elegantne kraljice vrta

Lilije – elegantne kraljice vrta

LilijeČeprav se v slovenskih imenih rastlin pogosto pojavi ime lilija (enodnevne lilije, čopaste lilije, kljukasta lilija, itd.) so prave lilije le predstavnice rodu Lilium. Rod združuje nekaj čez 100 zelnatih trajnic z luskastimi čebulicami, ki jih večinoma najdemo na severni polobli.

Velika pestrost sort

Zaradi velikega števila sort, se lilije navadno združujejo v skupine, ki nam pomagajo, da si predstavljamo poglavitne lastnosti posamezne sorte. Tako imamo npr. skupino azijatskih lilij, ki poženejo skupine navzgor in navzven obrnjenih ter pogosto pegastih cvetov. Azijatske lilije so tudi med prvimi lilijami, ki zacvetijo na vrtu. Sredi poletja se na vrtu razcvetijo sorte iz skupine orientalskih lilij, ki poženejo prekrasno dišeče cvetove v odtenkih bele, rožnate in škrlatne barve. Skoraj istočasno z orientalskimi lilijami zacvetijo še trobentaste lilije. Njihovi izredno dišeči cvetovi ima delno zrasle cvetne liste. Trobentaste lilije zacvetijo v beli in rumeni barvi, večja izbira barv pa je na voljo pri križancih med trobentastimi in orientalskimi lilijami (včasih označeni kot OT križanci). Nekoliko drugačne cvetove od tipičnih lilij poženejo turške lilije. Njihovi navzdol obrnjeni cvetovi imajo navzgor zavihane cvetne liste, zaradi česar cvet spominja na turban.

Lilije popestrijo grede

Lilije lahko vrtu ponudijo skoraj vse, kar si zaželite – obliko, eleganco in prekrasno paleto barv. Za povrh pa so cvetovi številnih botaničnih vrst in kultivarjev lilij še izredno dišeči. Za prijetno dišeče cvetove posadite lilije iz skupine ‘African Queen’ z nežnimi cvetovi v oranžno-mareličnih tonih. Čudovito dišijo tudi cvetovi kultivarjev v skupini ‘Pink Perfection’. Med botaničnimi vrstami za dišeče cvetove posadite vrste kot so npr. L. candidum, L. cernuum, L. regale in L. speciosum.
Čebulice lilij lahko na vrt posadimo spomladi ali jeseni, medtem ko lilije iz loncev na grede sadimo spomladi ali poleti. Čebulice posadite na globino, ki je trikratnik višine čebulice. Rastline iz loncev pa posadite na enako globino kot je bila posajena v loncu. Lilijam najbolje ustrezajo z organsko snovjo bogata in nekoliko kisla (pH 6,5) tla. Pri tem je pomembno, da so tla dobro odcedna, saj lilije ne marajo zastajanja vode. Lilije imajo rade podobno rastišče kot sroboti (noge v senci in glavo na soncu). Močna senca ne odgovarjano nobeni liliji, čeprav imajo nekatere vrste kot je npr. turška lilija (L. martagon) zelo rade svetlo senco. Če boste lilije posadili v lonce, izberite raje velike lonce, v katere boste lahko posadili vsaj 7-10 lilij. S tem boste dobili precej boljši učinek kot z majhnimi loncem z 2-3 lilijami. Prednost velikega lonca je tudi v tem, da se bo počasneje izsuševal.

LilijeOdlične tudi za rezano cvetje

Lilije se odlično obnesejo kot rezano cvetje, saj se v vazi zelo dolgo obdržijo. V kolikor ne želite vaših gred prikrajšati za njihove lepe cvetove, si ločeno ustvarite gredo za rezano cvetje. Najvišje na spisku za rezano cvetje sta botanični liliji L. lancifolium in L. longiflorum. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na vrsti L. pardalinum in L. speciosum ter prekrasen kultivar ‘Black Beauty’. Ob rezanju poskusite skupaj s cvetom odstraniti le tretjino do polovico stebla. Listi na preostanku stebla bodo poskrbeli za tvorbo zalog, ki jih bo rastlina vskladiščila v čebulici za prihodnje leto. Najboljši čas za nabiranje poganjkov lilij je, ko se začne odpirati prvi cvet na poganjku. Preostali cvetovi se bodo tako odprli šele v vazi.
Preden lilije postavite v vazo, odprtim cvetovom odstranite antere – to so vrhnji deli prašnikov, ki so polni peloda. Lilije namreč tvorijo velike količine cvetnega prahu, ki na tkaninah povzroči madeže.

Škodljivci lilij

Živahno rdeč trup in črne noge ter glava so prepoznavni znak lilijevke (Lilioceris lilii), ki je sovražnik številka ena vseh ljubiteljev lilij. Odrasle živali in njihove ličinke lahko v le nekaj dneh povsem opustošijo nasade lilij. Čeprav je po imenu povezan z lilijami, hrošč poleg lilij napada tudi logarice (Frittilaria) in kardikrinum (Cardiocrinum). Navadno so ob napadu najbolj prizadeti kultivarji, medtem ko so botanične lilije manj ogrožene. Hrošča najlaže zatremo kar z rednim pregledovanjem in ročnim odstranjevanje odraslih hroščev, ličink ter listov z jajčeci.

Čebulnice za gozdno gredo

Čebulnice za gozdno gredo

Gozdna greda je skoraj sinonim za umirjenost. Pod krošnjami dreves najdemo kotičke, ki so idealni za počitek in umiritev. Senčni predeli vrta pa niso primerni samo za počitek in prijetno branje, temveč dajejo tudi odlično priložnost za nekoliko zasaditev, ki bo precej drugačna od sončnih gredic. Pri tem ni pomembno ali imamo velik ali majhen vrt, saj lahko podoben senčen učinek dosežemo tako s skupino dreves kot tudi z izrazitim večstebelnim solitarjem. Na to senčno gredico posadimo grmovnice, ki se odlično počutijo v gozdnem okolju in jih podsadimo s trajnicami in čebulnicami.

Rastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kjer listje dreves prepušča le nežno svetlobo. Takšno rastišče se spreminja skozi leto, saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše in imajo zgodnje rastline tako na voljo več sonca kot njihove kasnejše sorodnice. Na takšnem rastišču se bodo odlično počutile različne zgodaj cvetoče čebulnice kot so npr. zvončki, jarice, modre čebulice in hrušice. Seveda pa lahko grede dopolnite tudi s kasneje cvetočimi čebulnicami kot so npr. šmarnice. Za vse izkušene vrtnarje pa so na voljo tudi trolisti. Te nekoliko težavnejše rastline so odličen okras senčne grede.

Čebulnice za senčno gredo

Galanthus nivalis

Elwezijev zvonček

Šmarnica

Rožnatocvetna šmarnica

Modra čebulica

Modra čebulica

Jarica

Jarica

Hrušica 'Pink Sunrise'

Hrušica ‘Pink Sunrise’

Trolist

Trolist