Kategorija: Rastišče

Kako uspeti z vitezovo zvezdo (amarilisom)

Kako uspeti z vitezovo zvezdo (amarilisom)

Vitezova zvezdaVitezove zvezde so priljubljen zimski okras. Pogosto jih imenujemo tudi amarilis, čeprav gre v resnici za drugo skupino rastlin (rod Hippeastrum). Z nekaj preprostimi namigi, si lahko zagotovite, da vam bodo te prekrasne čebulnice cvetele leto za letom.

Kako posadimo vitezovo zvezdo?

Vitezova zveda ni prezimno trdna, zaradi česar jo moramo gojiti v prostorih, ki niso izpostavljeni temperaturam pod 0ºC. Za sajenje izberite lonec, ki je le nekoliko širši od čebulice in jo zakopljite v substrat tako, da bosta dve tretjini čebulice gledali iz substrata. Pred samim sajenjem lahko čebulico za kakšno uro namočite v mlačno vodo, s čimer boste spodbudili prehod iz mirovanja. Posajeno čebulico nato prenesite v sončen prostor, v katerem je temperatura okrog 20ºC.
Takoj po sajenju čebulico zalivajte le, ko boste opazili, da se je subtrat nekoliko izsušil. Šele, ko bo rastlina začela poganjati prve liste, začnite z rednejšim zalivanjem. Pri tem pazite, da substrat nikoli ne bo povsem izsušen.

Za lepše cvetove

Vitezova zvezda zacveti na koncu dolgega cvetnega stebla, ki se navadno ukrivlja proti svetlobi. Slednje lahko skazi videz rastline, slednja pa se zaradi velikih cvetov lahko tudi prevrne. Da preprečite ukrivljanje stebla začnite takoj, ko opazite prve znake rasti, lonec vrteti. Vsak dan ga zasučite le nekoliko, s čimer boste preprečili nagibanje stebla prosti viru svetlobe. Po potrebi steblo tudi podprite. Slednje je priporočljivo predvsem pri sortah z velikimi cvetovi, ki lahko zaradi svoje teže prevrnejo rastlino.
Med cvetenjem vitezovo zvezdo prenesite preko noči v hladen prostor s temperaturami pod 18ºC, kar bo podaljšalo čas cvetenja. Za podaljšanje časa cvetenja lahko cvetovom tudi odstranite prašnice, vendar bo to delovalo le, če jih odstranite še preden dozorijo.

Kako poskrbimo za ponovno cvetenje

Po zaključenem cvetenju rastline vsak teden pognojite z mineralnim gnojilom. Preko poletja rastlino prenesite na prosto ali pa jo postavite v rastlinjak. Na vrtu ji namenite sončen prostor, vendar po potrebi rastlino zasenčite pred premočnim soncem, ki bi lahko ožgalo njene liste.
Pozno septembra vitezovo zvezdo prenesite v sončen prostor, v katerem temperature ne presežejo 15ºC. Nehajte jo gnojiti in zalivati, s čimer bo prešla v fazo mirovanja. Po 8-10 tednih odstranite preostale liste in zamenjajte 2,5-5 cm substrata v loncu. Po zaključenemu obdobju mirovanja lahko ponovno začnete z zalivanje. Za cvetenje okrog božiča je potrebno rastline prebuditi v mesecu oktobru.
Vsake 2-3 leta rastlino presadite v svež substrat, za kar je najprimernejši čas med januarjem in marcem (takoj po cvetenju).

Težave vitezovih zvezd

V kolikor vaša vitezova zvezda letos ni zacvetela je lahko vzrok v preveč senčnem rastišču ali prevelikemu izsuševanju med fazo rasti. Namenite ji sončno mesto in pazite, da se substrat nikoli povsem ne izsuši in zagotovo boste lahko kmalu občudovali krasne cvetove.
Vitezove zvezde lahko napadejo tudi različne glivne bolezni ali škodljivci kot je npr. narcisina muha.

Pestra izbira

Navdušenci na vitezovimi zvezdami so vzgojili že široko izbiro sort. Klasična izbira so velikocvetne sorte z enojnimi ali polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Lady Jane’. Za navdušence  so na izbiro tudi različne sorte vzgojene iz vrste H. cybister z nenavadnimi cvetovi, ki spominjajo na orhideje. Zbiratelji pa lahko izbirajo tudi med nekaterimi botaničnimi vrstami, ki se jih lahko uspešno goji v stanovanjih ali rastlinjakih (npr. H. vittatum, H. roseum, H. equestre).

Za nekaj prekrasnih fotografij poglejte našo Google+ ali Facebook stran:

Nerine: manj znane jesenske čebulnice

Nerine: manj znane jesenske čebulnice

Nerine bowdenii
Rod Nerine sestavlja okrog 30 vrst rastlin, ki so doma na kamnitih policah in peščenih rastiščih Južne Afrike.
Za vse predstavnike rodu je značilno, da poženejo socvetja na neolistanih poganjkih. Cvetovi so trobentasti in z nazaj zavitimi cvetnimi listi. Najbolj pogosti gojeni vrsti tega rodu sta N. bowdenii in N. sarniensis, pri čemer prva predstavlja približno 90% vseh gojenih predstavnikov rodu. K temu verjetno pripomore tudi dejstvo, da vrsta N. bowdenii najbolje prenaša nizke temperature.

Nerine bowdenii

Vrsta Nerine bowdenii je robustna trajnice in je verjetno ena izmed najodličnejših pozno cvetočih čebulnic. Jeseni požene socvetja s 5-10 trobentastih cvetov obarvanih v svetlo roza. Cvetovi so tudi prijetno dišeči. Ob zaključku cvetenja se ob osnovi rastlin pojavijo še trakasti svetleči listi.
Na vrtu ji namenite sončno in suho rastišče. Rastlino posadite spomladi oz. jeseni (po cvetenju), če ste izkopali in razdelili obstoječo rastlino. Jeseni je potrebno rastlino tudi zelo dobro zaščititi z debelim slojem zastirke.
Rastlina se dobro obnese tudi za rezano cvetje ali kot lončnica za rastlinjake.

Nerine flexuosa albaNerine flexuosa Alba

Bela oblika vrste Nerine flexuosa je prekrasna belo cvetoča trajnica. Na socvetjih požene do 15 cvetov z ozkimi in nazaj zavihanimi cvetnimi listi. Cvetna stebla požene do 60 cm visoko.
Za vzgojo potrebuje nekoliko več potrpljenja, saj je v primerjavi z drugimi vrstami nekoliko zahtevnejša. Od drugih vrst se razlikuje tudi po tem, da bo uspevala tudi v senci.

Nerine sarniensis

Vrsta N. sarniensis uspeva v hribih kapske province (JAR). Njeni cvetovi so živahno rdeči z zelo opaznimi prašniki. Rastlina je nekoliko bolj občutljiva kot vrsta N. bowdenii, zaradi česar jo boste morali prezimiti v hladnejšem rastlinjaku. Najbolje je, če jo posadite v lonce, ki jih napolnite z mešanico organske snovi, grobega peska ali perlita in listnega opada. Čebulice posadite tako, da bodo njihovi vratovi gledali iz substrata. Med čebulice po površini substrata nasujte še grobi pesek, ki bo preprečil površinsko plesnobo.

Nerine sarniensisSajenje in nega nerin

Rastline posadite spomladi oz. poleti, ko so rastline v mirovanju. Posadite jih na sončno rastišče in dobro odcedna tla. Med rastlinami pustite 10 cm prostora. Čebulice posadite tako, da bo vrh čebulice tik na površino substrata. Pred sajenjem dobro premislite kam jih boste posadili, saj rastline ne marajo presajanja.
Med rastno sezono rastline dobro zalivajte, v fazi mirovanja pa pustite, da se med zalivanjem izsušijo. Večje rastline lahko po potrebi izkopljete in razdelite, vendar tega ne počnite prepogosto, saj so rastline občutljive na presajanje in potrebujejo nekaj časa, da se dobro zakoreninijo ter zacvetijo.
Po potrebi rastline pognojite z mineralnimi gnojilom, ki vsebuje malo dušika in veliko fosforja.

Namnoževanje nerin

Rastlino lahko namnožite iz zarodnih čebulic tako, da jeseni (po cvetenju) ali spomladi razdelite večje rastline. Za namnožitev lahko uporabite tudi semena, ki jih takoj ob zrelosti posejete na mešanico organske snovi, grobega peska ali perlita in listnega opada in kalite pri 10-13°C. Rastline iz semen bodo potrebovale več let, da poženejo prve cvetove. Pri vrsti N. bowdenii je to nekje med 5 in 6 let, pri vrsti N. sarniensis 4-5 let, pri pritlikavih predstavnikih pa nekje 3 leta.

Bolezni in škodljivci

Vsi predstavniki tega rodu so občutljivi na pojav volnatih uši. Po nekaterih virih pa tudi na narcisino muho.

Kombiniranje

Zelo dobra dopolnitev za nerine so jesenski podleski in jeseni cvetoče ciklame, ki poženejo ne koliko nižje cvetove v podobnih tonih. Na sončnem rastišču ob južni strani zidu jih lahko kombinirate z zvezdastim jasminom.

Zasaditev za sončno gredo #1

Zasaditev za sončno gredo #1

Skupaj z vrtnarijo Carniola smo začeli pripravljati kombinacije zasaditev, ki vam bodo lahko služile pri iskanju idej za vaš vrt.

Zasaditev

V ozadje grede posadite zale kobulčke (Astrantia major ‘Claret’), ki bodo temno rdeče cvetove, na skoraj meter visokih poganjkih. V ospredje posadite čokoladno kozmejo (Cosmos atrosanguineus) s temni cvetovi, ki bodo lepo dopolnjevali barvno shemo zalih kobulčkov. Dodajte še rman (Achillea ‘Apple Blossom’), z nekoliko bolj nežno obarvanimi cvetovi. Za nekoliko drugačno teksturo zasadite še nežno bodalico (Stipa tenuissima). Med slednjo posadite tulipane ‘Queen of Night’ s temno škrlatnimi cvetovi in okrasni luk Allium purpureum, ki bo nadaljevan z barvo tulipanov še v poletno obdobje.

zasaditev

Za gredo velikosti 2 m x 1,2 m posadite:

1. Astrantia major ‘Claret’, 3 kom
2. Stipa tenuissima ‘Mrs. Moon’, 6 kom
3. Cosmos atrosanguineus, 2 kom
4. Achillea ‘Apple Blossom’, 3 kom
5. Allium atropurpureum , 10 kom
6. Tulipan ‘Queen of Night’, 10 kom

Rastline

 

all_atr

Allium atropurpureum

ach_app

Achillea ‘Apple Blossom’

cos_atr

Cosmos atrosanguineus

tul_qon

Tulipan ‘Queen of Night’

sti_ten

Stipa tenuissima

 

Astrantia major 'Claret'

Astrantia major ‘Claret’

Čebulnice za gozdno gredo

Čebulnice za gozdno gredo

Gozdna greda je skoraj sinonim za umirjenost. Pod krošnjami dreves najdemo kotičke, ki so idealni za počitek in umiritev. Senčni predeli vrta pa niso primerni samo za počitek in prijetno branje, temveč dajejo tudi odlično priložnost za nekoliko zasaditev, ki bo precej drugačna od sončnih gredic. Pri tem ni pomembno ali imamo velik ali majhen vrt, saj lahko podoben senčen učinek dosežemo tako s skupino dreves kot tudi z izrazitim večstebelnim solitarjem. Na to senčno gredico posadimo grmovnice, ki se odlično počutijo v gozdnem okolju in jih podsadimo s trajnicami in čebulnicami.

Rastline, ki se dobro počutijo tudi na senčnih rastiščih, navadno izvirajo iz gozdov, kjer listje dreves prepušča le nežno svetlobo. Takšno rastišče se spreminja skozi leto, saj je spomladi, ko so drevesa še neolistana precej svetlejše in imajo zgodnje rastline tako na voljo več sonca kot njihove kasnejše sorodnice. Na takšnem rastišču se bodo odlično počutile različne zgodaj cvetoče čebulnice kot so npr. zvončki, jarice, modre čebulice in hrušice. Seveda pa lahko grede dopolnite tudi s kasneje cvetočimi čebulnicami kot so npr. šmarnice. Za vse izkušene vrtnarje pa so na voljo tudi trolisti. Te nekoliko težavnejše rastline so odličen okras senčne grede.

Čebulnice za senčno gredo

Galanthus nivalis

Elwezijev zvonček

Šmarnica

Rožnatocvetna šmarnica

Modra čebulica

Modra čebulica

Jarica

Jarica

Hrušica 'Pink Sunrise'

Hrušica ‘Pink Sunrise’

Trolist

Trolist

Čebulnice za sredozemski vrt

Čebulnice za sredozemski vrt

Sredozemski vrt lahko predstavljajo zelo različni vrtovi – vse od rustikalnega vrta pa do skoraj moderne elegance italijanskih vrtov v stilu renesanse. Pri tem pa imajo vsi ti vrtovi skupno to, da vključujejo eksotične in včasih občutljive rastline, ki dobro prenašajo pomanjkanje vode.

Sredozemski vrtovi pogosto vključujejo nekatere značilne elemente kot so barvne kombinacije, ki vključujejo zemeljske tone in srebrno-sivi odtenki rastlin. Rastline se pogosto pojavljajo tudi v loncih in koritih, s katerimi se polepšajo vertikalne strukture vrta.

Eden izmed najočitnejših elementov pa je seveda vključitev rastlin, ki jih navadno srečamo na dopustu v Sredozemlju. Mednje spadajo različne dišavnice, ciprese in oljke, ki se prepletajo s trajnicami s pisanimi cvetovi. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti tudi številnih čebulnic in gomoljnic, ki popestrijo grede sredozemskega vrta. Veliko predstavnikov čebulnic, ki so skoraj železni repertoar hladnejših področij (npr. narcise in hijacinte), se na sredozemskem vrtu ne bo najbolje počutilo. Precej bolje se bodo na takšnem sušnem vrtu odrezali okrasni luki in stepske lilije. V lonce posadite afriške lilije ali čopaste lilije. Za enkraten jesenski okras pa posadite sternbergijo (Sternbergia lutea).

Preverite kako enostavno je gojiti afriške lilije, ki vam bodo resnično polepšale poletno teraso.

Čebulnice za sredozemski vrt

Iris sibirica

Perunika ‘Imperial Velevet’

Afriška lilija

Afriška lilija

Baklasta lilija

Baklasta lilija

Okrasni luki

Okrasni luki

Sternbergija

Sternbergija

Čopičasta lilija

Čopičasta lilija