Kategorija: lonci

Čudovite čopaste lilije

Čudovite čopaste lilije

čopaste lilijeČe iščete rastlino, ki bo poleti na vaš vrt prinesla nekaj eksotičnosti, pri čemer pa nimate dovolj prostora za velike bananovce in podobne eksote, so za vas prava izbira čopaste lilije (Eucomis). Čopaste lilije so dobile ime po svojih zanimivih socvetjih, ki nekoliko spominjajo na ananas, zaradi česar jih v nekaterih tujih jezikih označujejo tudi z imenom ananasaste lilije. Slovensko ime pa je prevod znanstvenega, ki v grščini pomeni prekrasno čopast in se navezuje na prašnike, ki štrlijo iz socvetij ter dajejo videz kratkih dlak.

Različne botanične vrste in sorte

Socvetja čopatih lilij so polna majhnih cvetov v odtenkih bordo rdeče ali belo-zelene barve. V rodu Eucomis najdemo samo 15 različnih vrst rastlin, ki izvirajo iz južne Afrike. Kljub imenu nimajo z lilijami nič skupnega in so v sorodu z nam bolj domačimi hijacintami. Zaradi svoje oblike in zanimivih socvetji so zelo priljubljen dodatek poletnega vrta. Odlično se podajo tako v korita kot tudi na grede. Čeprav niso povsem prezimno trdne, lahko na vrtu uspešno preživijo kakšno toplejšo zimo. V kolikor pa želite biti povsem prepričani, da boste lahko njihova socvetje občudovali tudi prihodnje leto pa jih raje prezimite v prostoru brez zmrzali.
Čopaste lilije bodo popestrile vsako gredo in niso samo dodaten na gredi polni eksotov. Sorta Eucomis comosa ‘Sparkling Burgundy’ je odlična za korita in lonce. Zraste do 75 cm visoko in če posadite le nekaj primerkov v veliko korito, ne boste potrebovali ničesar drugega. V kolikor želite čopaste lilije kombinirati še z drugimi rastlinami, poskusite z moljevcem (Plectranthus), ki bo s svojimi povešavimi poganjki in srebrnimi listi tvori prekrasen kontrast navpičnim in temno rdeče obarvanim socvetjem čopaste lilije ‘Sparkling Burgundy’. V korita pa lahko posadimo tudi druge bolj kompaktne vrste čopastih lilij. Vrsta E. vandermerwei požene svoje temno škrlatne cvetove na kratkih do 30 cm visokih socvetjih, ki poženejo na sredi rozete iz pegastih listov. Čudovita je tudi pozno cvetoča vrsta E. autumnalis, ki požene zelenkasto bele cvetove, ki kasneje izrazito pozelenijo. Na gredi čopaste lilije kombinirajte s pozno poleti cvetočimi trajnicami in okrasnimi travami. Poskusite kombinacijo E. comosa in E. bicolor s kitajskim miskantom (Miscanthus sinensis ‘Little Kitten’), rudbekijami in baklastimi lilijami.

Kako skrbimo za čopaste lilije

Ključnega pomena za uspešno rast in razvoj šopastih lilij je, da jim zagotovimo dobro odcedna tla. V ta namen jim na dno sadilne jame nasujte nekaj cm grobega peska. V kolikor na vašem vrtu pogosto zastaja voda, izberite vrsto Eucomis pole-evansii, ki je nekoliko bolj odporna na vlažno rastišče. Za čopaste lilije je potrebno tudi nekaj sence. Najbolje je, če jih lahko posadite na rastišče, ki je zaščiteno pred opoldansko pripeko.
Rastline posadite čim prej v rastni sezoni. Posadite jih na 3-4-kratno globino višine čebulice. Pri manjših čebulicah je to približno 6-9 cm globoko, pri večjih pa vse do 18 cm. Med rastno sezono jih redno zalivajte, da se rastline ne bodo izsušile.
Kot že rečeno bodo čopaste lilije preživele milejše zime, vendar jih je jeseni priporočeno izkopati in prezimiti na toplem.

Barvni trendi 2015: intenzivne poletne barve

Barvni trendi 2015: intenzivne poletne barve

Barvni trendi - Intenzivno poletjeBarvni trendi

Skupaj z Maticem Severjem iz vrtnarije Trajnice Carniola smo pripravili zasaditvene kombinacije za lonce in korita, ki sledijo barvnim trendom za leto 2015. V seriji člankov vam bomo te kombinacije tudi predstavili.

Vroče poletje v vašem koritu

Med zasaditvami, ki smo jih v lanskem letu tudi testirali, je še posebej barvno intenzivna kombinacija oranžno-rumenih tonov z vijoličasto. Kombinacija je živahna že zaradi uporabe intenzivnih rumeno-oranžnih odtenkov, vendar ji dodatek vijoličaste doda nekaj razgibanosti in jo dodatno poživi. Zasaditev smo ustvarili z:

  1. Montbrecija ‘George Davidson
  2. Ocimum basilicum ‘Magic Blue’
  3. Begonija s polnimi oranžnimi cvetovi
  4. Bidens ferulifolia Hawaiian Flare ‘Orange Yellow Brush’

Montbrecija ‘George Davidson’ je odlična sorta z nekoliko manjšimi zlato rumenimi cvetovi. Zraste do 70 cm visoko in bo v zasaditvi poskrbela za ustrezno višino. V obrobje korita smo posadili čudovit brkač (Bidens) iz serije Hawaiian Flare. Sorta ‘Orange Yellow Brush’ je resnično enkratna in zacveti v čudoviti oranžno-rumeni barvi. Za dopolnitev teh odtenkov bo poskrbela še begonija s svojimi nekoliko večjimi polnimi cvetovi. Njeni veliki listi bodo poskrbeli tudi za obilico zelenja. Za enkraten kontrast pa smo v zasaditev dodali še bazilko (Ocimum basilicum). Njeni rožnato-vijoličasti cvetovi bodo zasaditvi vdihnili nekaj svežine in poskrbeli za enkraten zaključek.

Lilije – elegantne kraljice vrta

Lilije – elegantne kraljice vrta

LilijeČeprav se v slovenskih imenih rastlin pogosto pojavi ime lilija (enodnevne lilije, čopaste lilije, kljukasta lilija, itd.) so prave lilije le predstavnice rodu Lilium. Rod združuje nekaj čez 100 zelnatih trajnic z luskastimi čebulicami, ki jih večinoma najdemo na severni polobli.

Velika pestrost sort

Zaradi velikega števila sort, se lilije navadno združujejo v skupine, ki nam pomagajo, da si predstavljamo poglavitne lastnosti posamezne sorte. Tako imamo npr. skupino azijatskih lilij, ki poženejo skupine navzgor in navzven obrnjenih ter pogosto pegastih cvetov. Azijatske lilije so tudi med prvimi lilijami, ki zacvetijo na vrtu. Sredi poletja se na vrtu razcvetijo sorte iz skupine orientalskih lilij, ki poženejo prekrasno dišeče cvetove v odtenkih bele, rožnate in škrlatne barve. Skoraj istočasno z orientalskimi lilijami zacvetijo še trobentaste lilije. Njihovi izredno dišeči cvetovi ima delno zrasle cvetne liste. Trobentaste lilije zacvetijo v beli in rumeni barvi, večja izbira barv pa je na voljo pri križancih med trobentastimi in orientalskimi lilijami (včasih označeni kot OT križanci). Nekoliko drugačne cvetove od tipičnih lilij poženejo turške lilije. Njihovi navzdol obrnjeni cvetovi imajo navzgor zavihane cvetne liste, zaradi česar cvet spominja na turban.

Lilije popestrijo grede

Lilije lahko vrtu ponudijo skoraj vse, kar si zaželite – obliko, eleganco in prekrasno paleto barv. Za povrh pa so cvetovi številnih botaničnih vrst in kultivarjev lilij še izredno dišeči. Za prijetno dišeče cvetove posadite lilije iz skupine ‘African Queen’ z nežnimi cvetovi v oranžno-mareličnih tonih. Čudovito dišijo tudi cvetovi kultivarjev v skupini ‘Pink Perfection’. Med botaničnimi vrstami za dišeče cvetove posadite vrste kot so npr. L. candidum, L. cernuum, L. regale in L. speciosum.
Čebulice lilij lahko na vrt posadimo spomladi ali jeseni, medtem ko lilije iz loncev na grede sadimo spomladi ali poleti. Čebulice posadite na globino, ki je trikratnik višine čebulice. Rastline iz loncev pa posadite na enako globino kot je bila posajena v loncu. Lilijam najbolje ustrezajo z organsko snovjo bogata in nekoliko kisla (pH 6,5) tla. Pri tem je pomembno, da so tla dobro odcedna, saj lilije ne marajo zastajanja vode. Lilije imajo rade podobno rastišče kot sroboti (noge v senci in glavo na soncu). Močna senca ne odgovarjano nobeni liliji, čeprav imajo nekatere vrste kot je npr. turška lilija (L. martagon) zelo rade svetlo senco. Če boste lilije posadili v lonce, izberite raje velike lonce, v katere boste lahko posadili vsaj 7-10 lilij. S tem boste dobili precej boljši učinek kot z majhnimi loncem z 2-3 lilijami. Prednost velikega lonca je tudi v tem, da se bo počasneje izsuševal.

LilijeOdlične tudi za rezano cvetje

Lilije se odlično obnesejo kot rezano cvetje, saj se v vazi zelo dolgo obdržijo. V kolikor ne želite vaših gred prikrajšati za njihove lepe cvetove, si ločeno ustvarite gredo za rezano cvetje. Najvišje na spisku za rezano cvetje sta botanični liliji L. lancifolium in L. longiflorum. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na vrsti L. pardalinum in L. speciosum ter prekrasen kultivar ‘Black Beauty’. Ob rezanju poskusite skupaj s cvetom odstraniti le tretjino do polovico stebla. Listi na preostanku stebla bodo poskrbeli za tvorbo zalog, ki jih bo rastlina vskladiščila v čebulici za prihodnje leto. Najboljši čas za nabiranje poganjkov lilij je, ko se začne odpirati prvi cvet na poganjku. Preostali cvetovi se bodo tako odprli šele v vazi.
Preden lilije postavite v vazo, odprtim cvetovom odstranite antere – to so vrhnji deli prašnikov, ki so polni peloda. Lilije namreč tvorijo velike količine cvetnega prahu, ki na tkaninah povzroči madeže.

Škodljivci lilij

Živahno rdeč trup in črne noge ter glava so prepoznavni znak lilijevke (Lilioceris lilii), ki je sovražnik številka ena vseh ljubiteljev lilij. Odrasle živali in njihove ličinke lahko v le nekaj dneh povsem opustošijo nasade lilij. Čeprav je po imenu povezan z lilijami, hrošč poleg lilij napada tudi logarice (Frittilaria) in kardikrinum (Cardiocrinum). Navadno so ob napadu najbolj prizadeti kultivarji, medtem ko so botanične lilije manj ogrožene. Hrošča najlaže zatremo kar z rednim pregledovanjem in ročnim odstranjevanje odraslih hroščev, ličink ter listov z jajčeci.

Dalije: živahna Mehika na naših gredah

Dalije: živahna Mehika na naših gredah

DalijeČeprav so dalije dobro poznali že Azteki, ki so jih gojili tako za okras kot tudi za prehrano, jih je zahodni svet odkril šele okrog leta 1650. V tem času je Francisco Hernandez objavil svoje risbe rastlin, ki jih je opazil na svojem potovanju po Mehiki. Šele okrog leta 1790 pa je rod dobil svoje ime po švedskem botaniku in Linnejevem učencu – Andersu Dahlu. Prvo odkrito vrsto so poimenovali Dahlia juarezii. Zanjo so bili značilni enostavni cvetovi s svetlo rdečimi cvetnimi listi. Že čez 40 let so dalije opazili tudi vrtnarji, ki so jih začeli z zanimanjem gojiti in križati. Iz relativno malega števila vrst (rod obsega nekje okrog 40 različni vrst), se je v teh 200 letih izoblikovalo na tisoče različnih sort. Slednji ponujajo neverjetno pestrost cvetov, tako v barvi kot tudi v velikosti in obliki. Dalije pa se lahko močno razlikujejo tudi v velikosti, saj lahko najdemo pritlikave sorte visoke samo 30 cm kot tudi orjakinje, ki dosežejo do 2,5 m višine.

Kje dalije najbolje uspevajo

Dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh. Če želimo zgodnejše cvetenje, zgodaj aprila gomolje posadimo v lonce. Lonce zalivamo in ob prvih znakih poganjkov postavimo na sončno mesto. S presajanjem oz. sajenjem na vrt je potrebno počakati do zadnje zmrzali. Pred presaditvijo izkopljemo 15-20 cm globoko luknjo in ob njo namestimo podporne palice. Podporo je bolje postaviti še preden smo posadili rastline, saj bi lahko kasneje poškodovali korenine ali gomolje. Gomolj postavimo vodoravno v sadilno jamo in jo zapolnimo z zemljo. Če dalije nismo predhodno gojili v loncu, se prvi znaki poganjkov pojavijo nekje po dveh tednih. Ob sajenju lahko rastline tudi že pognojimo, ponovno pa dalije pognojimo v mesecu juliju.
Za bogato cvetenje redno odstranjujte odcvetele cvetove. Najbolje je, če to storite vsak dan. S tem boste preusmerili energijo rastline v tvorbo novih cvetov in podaljšali sezono cvetenja. Za dodatno spodbudo k obilnemu cvetenju lahko rastlino preko rastne sezono gnojite z gnojilom, ki vsebuje veliko fosforja. Pri sortah z velikimi cvetovi lahko odstranjujemo stranske cvetne brste (enako kot pri čajevkah). S tem omogočimo boljšo prehranjenost glavnega cveta in posledično velike in lepše cvetove.

DalijePrezimovanje dalij

Po propadu rastline ob prvem mrazu odstranimo odmrle poganjke, gomolje pa pustimo v zemlji še dodaten teden ali dva. Gomolje nato previdno izkopljemo, odstranimo čim več prsti in jih pustimo, da se posušijo (1-2 dneva). Gomolje nato skladiščimo v vermikulitu ali lesnih opilkih pri 5-10°C.

Dalije nimajo veliko sovražnikov

Med škodljivci na dalijah največ škode naredijo polži, ki radi obžirajo mlade poganjke. Drugi pogosti škodljivci na dalijah so še listne uši in pršice. Slednje povzročijo rumenenje in propad listov, ki jih poškodujejo s svojim sesanje. Za razliko od polžev, ki ljubijo vlago pa se pršice razmnožijo predvsem v vročem in suhem vremenu. Med boleznimi pa lahko najdemo predvsem različne glivne okužbe kot sta npr. siva plesen in dalijina snet.

DalijeŠe nekaj nasvetov za kombiniranje

Dalije polepšajo vsako gredo s svojimi živahno obarvanimi cvetovi. Dodaten bonus pa je tudi njihova izredno dolga sezona cvetenja, saj bodo na ustreznem rastišču cvetele vse do prve zmrzali. Dalije zelo enostavno kombiniramo z drugimi rastlinami, k čemur pomaga tudi to, da imamo pri dalijah sortno raznolikost, ki zapolni prav ves razpon od pritlikavih pa do visokih trajnic, zaradi česar je kombiniranje resnično enostavno. Kaktus in polkaktus dalije se npr. krasno podajo k enostavnim cvetovom nebinovk kot npr. rudbekijam, slamnikom in kokardam. Za kombinacijo s temi rastlinami poskusite posaditi sorte dalij, ki zacvetijo v oranžnih, rumenih ali rdečih tonih. Za nekaj kontrasta pa lahko posadite dalije z baklastimi lilijami (Kniphofia) ali ostrožniki (Delphinium), ki bodo pognali svoja navpična socvetja nad cvetovi dalij. Bogati cvetovi dalij se lepo podajo tudi k srednje velikim ali visokim okrasnim travam kot sta npr. anemantela (Anemanthela lessoniana – prej Stipa arundinacea) in miskant (Miscanthus sinensis).
Poleg podeželskega vrta, dalije svoje mesto zaslužijo tudi na vrtu, ki ga preveva tema tropske eksotičnosti. Njihovi živahni cvetovi bodo dodali nekaj barve med velike liste tropskih rastlin. Še posebej se dalije podajo k listom prezimno trdnih bananovcev in facije. Uporabite sorte, ki bodo cvetele s temno rdečimi, oranžnimi, rumenimi ali izrazito rožnatimi cvetovi. Kombinirajte jih tudi s kozmejami in kanami.

Afriška lilija poživi poletne terase

Afriška lilija poživi poletne terase

Afriška lilijaAfriške lilije prihajajo kot že ime pove iz Afrike. V nasprotju s svojim imenom pa jih ne prištevamo k pravim lilijam (rod Lilium), temveč gre za majhen samostojen rod Agapanthus, ki zaobjema po različnih avtorjih med šest in deset vrst afriških lilij. Natančneje so afriške lilije doma v Južni Afriki, kjer jih veliko najdemo v goratih predelih. Čeprav imajo prizvok eksotičnosti in z njo povezane neodpornosti, so v svojem naravnem okolju izpostavljene hladnim zimam in sušnim razmeram, nekatere pa celo rednim požarom v finbosu (tj. južnoafriška rastlinska združba rastlin, ki jo redno preoblikujejo naravni požari).

Najpogostejše gojene vrste

Na vrtovih najpogosteje najdemo vrsto Agapanthus africanus (sinonim A. umbellatus), ki so jo v Evropo prinesli že v 17. stoletju. Poleg botanične vrste najdemo še številne sorte, ki lahko poleg v naravni svetlo modri barvi, zacvetijo tudi z belimi ali temno modrimi cvetovi. Poleg cvetov pa najdemo tudi sorte z barvitimi listi. Afriško lilijo lahko na vrtu uporabimo kot solitar v okrasnem loncu, ali pa jo kombiniramo z drugimi rastlinami, pri čemer nam pomaga dejstvo, da je modro barvo izredno enostavno kombinirati. Pri tem lahko uporabimo že kar klasično kombinacijo z rumeno in afriško lilijo zasadimo npr. v kombinaciji z rumeno cvetočimi montbrecijami. Afriško lilijo pa lahko uporabite tudi kot kontrast rdeči barvi in jo posadite v kombinaciji z rdeče cvetočimi kanami, kloščevcem (Ricinus) in dalijami.

Afriška lilija potrebuje le malo nege

Afriška lilija z belimi cvetoviKo se boste odločali za nakup afriških lilij, se je najbolje odločiti za rastline, ki že cvetijo. Razlog je v tem, da so rastline vzgojene iz semen, zelo variabilne. Z izbiro cvetoče rastline pa ne bo nobenega dvoma več, kakšni bodo cvetovi, ki jih bo pognala vaša afriška lilija. Izjema od zgornjega priporočila so znane sorte afriških lilij, ki jih ne namnožujejo s semeni, temveč z delitvijo materinskih rastlin ali s celičnimi kulturami. Tako pridobljene rastline so kloni matične rastline in si z njimi delijo tudi enake lastnosti.
Pri izbiri rastlin pa bodite pozorni tudi na znake virusnih obolenj. Slednje boste lahko prepoznali po svetlejših pegah in linijah na listih. Listi so pogosto tudi deformirani in imajo nazobčane robove.
Afriške lilije potrebujejo s hranili bogata tla in sončno rastišče. Vsako pomlad rastlini dodajte zrel kompost ali nekaj mineralnega gnojila, s čimer si boste zagotovili izdatno cvetenje. Slednje lahko spodbudite tudi tako, da rastlino posadite v lonec manjšega premera. Afriške lilije, ki rastejo na majhnem prostoru, s stisnjenimi koreninami, bodo navadno bolje cvetele kot rastline, ki jim boste zagotovili preveč prostora. Ko boste rastlino presadili v večji lonec, vedno uporabite le malenkost večji lonec. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo rastlina potrebovala celo do dve leti, da bo ponovno zacvetela.
Afriške lilije, ki se na rastišču dobro počutijo, se bodo veselo razraščale, zaradi česar boste lahko vsakih nekaj let rastline razdelili. Delitve se lotite spomladi tako, da rastlino izkopljite in otresite korenine. Rastlino razdelite z ostro lopato ali parom vil, nato pa jih posadite v ustrezne (ne prevelike) lonce.

Nove rastline lahko vzgojimo iz semen

Vsi navdušenci nad afriškimi lilijami lahko poskusite vzgojiti nove rastline tudi iz lastnih semen. Nič ni lepšega od nege mladih rastlinic in prijetnega pričakovanja prvih cvetov. Za vzgojo kalic afriških lilij naberite semena, ko bodo semenske glavice začele rjaveti in se bodo začele odpirati. V kolikor vas bo preganjalo hladno vreme, lahko poberete tudi zelene semenske glavice in jih vskladiščite v papirnate vrečke. Semena čim prej nežno posejte na univerzalen substrat in ga prekrijte z grobim peskom. Naslednjo pomlad kalice razdelite v posamezne lončke. Z nekaj sreče boste lahko prve cvetove občudovali že prihodnjo sezono.

Kako uspeti z vitezovo zvezdo (amarilisom)

Kako uspeti z vitezovo zvezdo (amarilisom)

Vitezova zvezdaVitezove zvezde so priljubljen zimski okras. Pogosto jih imenujemo tudi amarilis, čeprav gre v resnici za drugo skupino rastlin (rod Hippeastrum). Z nekaj preprostimi namigi, si lahko zagotovite, da vam bodo te prekrasne čebulnice cvetele leto za letom.

Kako posadimo vitezovo zvezdo?

Vitezova zveda ni prezimno trdna, zaradi česar jo moramo gojiti v prostorih, ki niso izpostavljeni temperaturam pod 0ºC. Za sajenje izberite lonec, ki je le nekoliko širši od čebulice in jo zakopljite v substrat tako, da bosta dve tretjini čebulice gledali iz substrata. Pred samim sajenjem lahko čebulico za kakšno uro namočite v mlačno vodo, s čimer boste spodbudili prehod iz mirovanja. Posajeno čebulico nato prenesite v sončen prostor, v katerem je temperatura okrog 20ºC.
Takoj po sajenju čebulico zalivajte le, ko boste opazili, da se je subtrat nekoliko izsušil. Šele, ko bo rastlina začela poganjati prve liste, začnite z rednejšim zalivanjem. Pri tem pazite, da substrat nikoli ne bo povsem izsušen.

Za lepše cvetove

Vitezova zvezda zacveti na koncu dolgega cvetnega stebla, ki se navadno ukrivlja proti svetlobi. Slednje lahko skazi videz rastline, slednja pa se zaradi velikih cvetov lahko tudi prevrne. Da preprečite ukrivljanje stebla začnite takoj, ko opazite prve znake rasti, lonec vrteti. Vsak dan ga zasučite le nekoliko, s čimer boste preprečili nagibanje stebla prosti viru svetlobe. Po potrebi steblo tudi podprite. Slednje je priporočljivo predvsem pri sortah z velikimi cvetovi, ki lahko zaradi svoje teže prevrnejo rastlino.
Med cvetenjem vitezovo zvezdo prenesite preko noči v hladen prostor s temperaturami pod 18ºC, kar bo podaljšalo čas cvetenja. Za podaljšanje časa cvetenja lahko cvetovom tudi odstranite prašnice, vendar bo to delovalo le, če jih odstranite še preden dozorijo.

Kako poskrbimo za ponovno cvetenje

Po zaključenem cvetenju rastline vsak teden pognojite z mineralnim gnojilom. Preko poletja rastlino prenesite na prosto ali pa jo postavite v rastlinjak. Na vrtu ji namenite sončen prostor, vendar po potrebi rastlino zasenčite pred premočnim soncem, ki bi lahko ožgalo njene liste.
Pozno septembra vitezovo zvezdo prenesite v sončen prostor, v katerem temperature ne presežejo 15ºC. Nehajte jo gnojiti in zalivati, s čimer bo prešla v fazo mirovanja. Po 8-10 tednih odstranite preostale liste in zamenjajte 2,5-5 cm substrata v loncu. Po zaključenemu obdobju mirovanja lahko ponovno začnete z zalivanje. Za cvetenje okrog božiča je potrebno rastline prebuditi v mesecu oktobru.
Vsake 2-3 leta rastlino presadite v svež substrat, za kar je najprimernejši čas med januarjem in marcem (takoj po cvetenju).

Težave vitezovih zvezd

V kolikor vaša vitezova zvezda letos ni zacvetela je lahko vzrok v preveč senčnem rastišču ali prevelikemu izsuševanju med fazo rasti. Namenite ji sončno mesto in pazite, da se substrat nikoli povsem ne izsuši in zagotovo boste lahko kmalu občudovali krasne cvetove.
Vitezove zvezde lahko napadejo tudi različne glivne bolezni ali škodljivci kot je npr. narcisina muha.

Pestra izbira

Navdušenci na vitezovimi zvezdami so vzgojili že široko izbiro sort. Klasična izbira so velikocvetne sorte z enojnimi ali polnimi cvetovi kot je npr. sorta ‘Lady Jane’. Za navdušence  so na izbiro tudi različne sorte vzgojene iz vrste H. cybister z nenavadnimi cvetovi, ki spominjajo na orhideje. Zbiratelji pa lahko izbirajo tudi med nekaterimi botaničnimi vrstami, ki se jih lahko uspešno goji v stanovanjih ali rastlinjakih (npr. H. vittatum, H. roseum, H. equestre).

Za nekaj prekrasnih fotografij poglejte našo Google+ ali Facebook stran:

Čebulnice za sredozemski vrt

Čebulnice za sredozemski vrt

Sredozemski vrt lahko predstavljajo zelo različni vrtovi – vse od rustikalnega vrta pa do skoraj moderne elegance italijanskih vrtov v stilu renesanse. Pri tem pa imajo vsi ti vrtovi skupno to, da vključujejo eksotične in včasih občutljive rastline, ki dobro prenašajo pomanjkanje vode.

Sredozemski vrtovi pogosto vključujejo nekatere značilne elemente kot so barvne kombinacije, ki vključujejo zemeljske tone in srebrno-sivi odtenki rastlin. Rastline se pogosto pojavljajo tudi v loncih in koritih, s katerimi se polepšajo vertikalne strukture vrta.

Eden izmed najočitnejših elementov pa je seveda vključitev rastlin, ki jih navadno srečamo na dopustu v Sredozemlju. Mednje spadajo različne dišavnice, ciprese in oljke, ki se prepletajo s trajnicami s pisanimi cvetovi. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti tudi številnih čebulnic in gomoljnic, ki popestrijo grede sredozemskega vrta. Veliko predstavnikov čebulnic, ki so skoraj železni repertoar hladnejših področij (npr. narcise in hijacinte), se na sredozemskem vrtu ne bo najbolje počutilo. Precej bolje se bodo na takšnem sušnem vrtu odrezali okrasni luki in stepske lilije. V lonce posadite afriške lilije ali čopaste lilije. Za enkraten jesenski okras pa posadite sternbergijo (Sternbergia lutea).

Preverite kako enostavno je gojiti afriške lilije, ki vam bodo resnično polepšale poletno teraso.

Čebulnice za sredozemski vrt

Iris sibirica

Perunika ‘Imperial Velevet’

Afriška lilija

Afriška lilija

Baklasta lilija

Baklasta lilija

Okrasni luki

Okrasni luki

Sternbergija

Sternbergija

Čopičasta lilija

Čopičasta lilija