Kategorija: poleti cvetoče

Cvetoče čebulnice lahko občudujemo tudi v naravi (1. del)

Cvetoče čebulnice lahko občudujemo tudi v naravi (1. del)

Cvetoče čebulnice - vetrnice

Med 120 vrstami vetrnic (rod Anemona), ki ga sestavljajo zelnate trajnice z rizomi in gomolji, najdemo tudi nekaj prekrasnih domačih predstavnikov. Med slednjimi sta najpogosteje opaženi podlesna vetrnica (A. nemorosa) in trilistna vetrnica (A. trifolia). Obema vrstama najbolj ustrezajo nekoliko vlažna in z organsko snovjo bogata tla. Podlesna vetrnica vsako pomlad pod še neolistanimi drevesi pričara prekrasne bele preproge, ki spominjajo na pozno zapadli sneg. Njena sorodnica trilistna vetrnica se na prvi pogled skoraj ne razlikuje od podlesne. Svoje bele cvetove pa bo odprla šele maja, zaradi česar je odlična v kombinaciji s podlesno vetrnico, saj boste tako podaljšali čas cvetenja vetrnic.
V kolikor bi želeli drugačno barvo imate na voljo tudi rožnato obliko A. nemorosa ‘Robinsoniana’ ali pa rumeno cvetočo zlatično vetrnico (A. ranunculoides). Zlatična vetrnica je še ena izmed naših avtohtonih vrst vetrnic, ki je ime dobila zaradi podobnosti z zlatico. Podrobnejši pogled pa hitro pokaže razlike, saj v primerjavi z zlaticami vetrnice nimajo cvetne čaše, stebelni listi pa so zbrani v vretencu. Za nekoliko nežnejšo rumeno barvo izberite križanec med podlesno in zlatično vetrnico – Anemone × lipsiensis.

Jarica – zgodnje sonce na vaši gredi

Poleg vetrnic pa v naših gozdovih in travnikih najdemo še različne druge zlatičevke z gomolji. V zadnjem času na vrtovih povsem neupravičeno redko najdemo jarico (Eranthis hyemalis). Njeni cvetovi lahko poženejo na prosto že v februarju, ko so tla še prekrita s snegom. Včasih s svojimi cvetovi celo prehiti klasične znanilce pomladi – zvončke. Čeprav jarico najdemo v Evropi vse od južne Francije do Bolgarije, je v Sloveniji sorazmerno redka. Našli jo boste na pobočjih Velikega Koprivnika in Velikega Javornika v Bohorskem pogorju, kjer obstajajo avtohtone populacije. Na ostalih rastiščih pa je njena prisotnost najverjetneje posledica pobega iz vrtov.

Čudovite elegantne lilije

V naših hribih lahko konec vsake pomladi občudujemo še druge cvetoče čebulnice. Med te spadajo tudi predstavniki rodu lilij (Lilium). Najbolj razširjena med lilijami je verjetno brstična lilija (L. bulbiferum), ki jo lahko opazite na številnih rastiščih nad 500 m nadmorske višine. Brstična lilija je med avtohotnimi lilijami po obliki svojih cvetov še najbolj podobna gojenim sortam. Poleg prekrasnih živo oranžnih cvetov, boste lahko na gosto olistanemu steblu opazili v zalistju zarodne brste, po katerih je lilija dobila ime. Še prekrasnejša pa je seveda turška lilija (L. martagon). Kot večina lilij tudi turška lilija združuje vse lastnosti, ki si jih pri rastlini sploh lahko zaželimo – čudovito elegantno obliko, živahne cvetove in čudovite dišave. Na zadovoljni turški liliji lahko tako na do 2 m visokih poganjkih občudujemo do 50 rožnato-škrlatnih cvetov posejanih s črnimi pegami. Čeprav so zaradi naravne variabilnosti cvetovi lahko obaravani vse od belkasto rožnate do skoraj črne pa pri vseh turških lilijah najdemo značilno nazaj zavite cvetne liste, ki daje cvetu obliko turškega turbana. V Sloveniji poleg turške lilije najdemo še eno vrsto lilij s podobno oblikovanimi cvetovi – kranjsko lilijo (L. carniolicum) ali zlato jabolko, ki zacveti v rumeno-oranžni barvi.

Spregledano ptičje mleko

Med ljubitelji rastlin in še bolj očitno tudi med vrtnarji spregledane cvetoče čebulnice spadajo v rod Ornithogallum (ptičje mleko). Med najbolj pogostimi je kobulasto ptičje mleko (O. umbellatum), ki ga boste našli na številnih travnikih in celo mestnih zelenicah. Ob podrobnejšem ogledu rastline, boste opazili čar njenih belih zvezdastih cvetov, ki zaradi dolgih pecljev navidezno visijo v zraku. Na vrtu je pričje mleko odlična izbira za naturaliziranje na trati, poskusite pa lahko tudi kombinacijo ptičjega mleka s srebrnimi listi pelina (Artemisia).

Cvetoči ognjemeti okrasnih lukov

Še ene starlete sveta čebulnic so predstavniki rodu lukov (Allium). Vsi luki so večinoma podobni med seboj – enostavno neolistano steblo, ki požene med listno rozeto in nadnjo dvigne čudovito socvetje, a kljub temu ima vsak svojo posebno lastnost, ki ga napravi povsem edinstvenega. Najbolj znan je seveda čemaž (A. ursinum), ki ga številni vsako leto nabirajo kot začimbo (kljub možnosti, da se ga po nesreči zamenja za bolj strupene čebulnice kot sta npr. šmarnica in jesenski podlesek). Čeprav ste morda v skušnjavi, da bi si čemaž posadili kar na vrt pa se temu raje odpovejte. Čemaž bo precej hitro prerasel grede, saj se vsaka čebulica obda s številnimi zarodnimi čebulicami, ki jih težko odstranimo, ko rastlina postane problem.
Precej bolj ugleden je oblasti luk (A. sphaerocephalon), ki poleti zacveti po kraških travnikih. Njegova tanka cvetna stebla nosijo hruškasto oblikovano socvetje. Slednje je najprej dvobarvno – zeleno s škrlatno kapo, kasneje pa se škrlatna barva razleze po celotnem socvetju. Na vrtu ga kombinirajte z višjimi travami ali kot nadaljevanje cvetne sezone makov.

Perunike lahko popestrijo tudi zimsko sivino

Perunike lahko popestrijo tudi zimsko sivino

Cvet smrdljive perunikeDecember je na vrtu precej dolgočasen mesec. Razen, če ste seveda božično drevo, za katero je decemberski čas eno samo praznovanje 🙂 Podobno kot sorazmerno dolgočasni iglavec pa lahko tudi eden izmed najmanj opaznih predstavnikov perunik popestri ravno čas zgodnje zime. Govorimo seveda o neposrečeno poimenovani smrdljivi peruniki (Iris foetidissima). Smrdljiva perunika je svoje ime dobila po vonju, ki se razvije, če zdrobimo njene liste in sama po sebi ne oddaja neprijetnega vonja. Odlična je za popestritev senčnih gred, vključno s prostori pod večjimi drevesi, kjer preživijo le redke rastline.

Perunika z živahnimi plodovi

Smdrljive perunike so preko leta nekoliko neopazne, saj poženejo temno zelene liste in svinčeno-modrikaste cvetove. Vsa njihova barvitost pride do izraza šele v zimskem času, ko se odpro njihovi stroki. Takrat se na plano prikažejo živahno oranžno obarvani plodovi, ki bodo popestrili vsak senčni prostor in v zimsko sivino vlili nekaj barve.

Še lepše so vzgojene sorte

plodovi smrdljive perunikePoleg botanične vrste so gojitelji vzgojili tudi nekatere sorte smrdljive perunike, ki so bolj zanimive na pogled. Sorta ‘Variegata’ požene prekrasne liste, ki jih popestrijo kremasto beli robovi. Varieteta I. foetidissima var. citrina pa je izgubila nekaj škrlatnega barvila, zaradi česar zacveti s prekrasnimi kremasto rumenkastimi cvetovi z nekaj slezenaste barve. Obstaja tudi belo cvetoča oblika, pri kateri so belo obarvani tudi njeni plodovi. Slednji lepo krasijo stroke in spominjajo na nize belih biserov.
Vsi ljubitelji vzgoje lastnih rastlin lahko pri tej peruniki resnično uživajo, saj so njeni potomci precej raznoliki. Za še večjo raznolikost poskusite na isti gredi gojiti tako botanično vrsto kot rumeno cvetočo obliko.

Imate izkušnje s to prekrasno peruniko? Delite jih z nami na naši Google+ ali Facebook strani.

Oblasti luk popestri grede in vaze

Oblasti luk popestri grede in vaze

Oblasti luk Jesen je odličen čas za premlevanje in razmišljanje o letošnjih vrhuncih in padcih na vrtu. In rastlina, ki me do sedaj še nikoli ni razočarala je oblasti luk (Allium sphaerocephalon). Ta okrasna čebulica je neverjeten dodatek za mešano gredo ali gredo za rezano cvetje in celo za okrasne lonce. Oblasti luk je prekrasna elegantna trajnica s stebli, ki se dvignejo do 90 cm visoko. Vsako cvetno steblo se zaključi z zelenim socvetjem, ki se bo počasi od vrha navzdol prebarvalo v temno škrlatne tone.

Kje se bo oblasti luk najbolje počutil?

Podobno kot drugi okrasni luki, se bo tudi oblasti luk najbolje počutil na sončnem rastišču in dobro odcednih tleh. Sajenje je precej preprosto (kot pri večini okrasnih čebulnic) – čebulice posadimo 5-10 cm globoko in jih zakrijemo s prstjo. Sploh ne bi moglo biti enostavneje, kaj ne? Najboljši čas je navadno med koncem septembra in začetkom novembra.

Kombiniranje na gredi in v vazi

allium_sphaerocephalum_2Za odličen učinek posadite 10-15 čebulic v skupini in jih kombinirajte s trajnicami kot sta npr. mačja meta (Nepeta ‘Walker’s Low’) ali krvomočnica (Geranium ‘Havana Blue’). Prekrasna oblika socvetij oblastega luka in struktura nežnih cvetnih stebel bo najbolje prišlja do izraza, če jim boste za ozadje namenili kakšno višjo trajnico ali srednje visoko grmovnico.
Oblasti luki se odlično obdržijo tudi v vazah. Da bi preprečili razvoj vonja po čebuli, redno menjavajte vodo ali pa v vazo kapnite kapljico belila.
Zaradi dolgih ravnih cvetnih stebel, je oblasti luk odličen dodatek za šopke, v katerih ga lahko zelo enostavno kombiniramo z vrtnicami ali dalijami.

Razmnoževanje rastlin

Oblaste luke lahko namnožite iz zarodnih čebulic, ki poženejo ob materinski čebulici. Zarodne čebulice odstranite v fazi mirovanja in jih jeseni posadite v zemljo.
Za namnoževanje pa lahko uporabite tudi semena, ki se razvijejo po cvetenju, vendar so tako pridobljene rastline pogosto različne od materinske rastline.

 

 

Acidantera: Vzhodno afriška kraljica – čebulica leta 2014

Acidantera: Vzhodno afriška kraljica – čebulica leta 2014

Gladiolus callianthus AcidanteraKraljica vzhodne Afrike

Okrasna čebulica leta 2014 je postala acidantera (Acidanthera bicolor oz. Gladiolus callianthus). Acidantera je trajnica s koreniko in izvira iz vzhodne Afrike, kjer jo v naravi najdemo od Etiopije pa vse do Malavija. Rastlina zraste do 90 cm visoko in pozno poleti požene številne prekrasne bele cvetove s škrlatno pego na sredini. Cvetne poganjke obdajajo ozki črtalasti listi, ki spominjajo na njeno daljno sorodnico montbrecijo. Če se ji dovolj približate pa boste odkrili še eno njeno odliko – prijetne dišave, ki jih sproščajo njeni cvetovi.

Tri imena za eno gladiolo

Vrsto je prvič opisal Christian Hochstetter (wikipedia), ki jo je leta 1844 poimenoval Acidanthera bicolor. V prejšnjem stoletju so vrsto premaknili v sorodstvo gladiol. Ker je bilo ime Gladiolus bicolor že zasedeno so botaniki potrebovali novo ime – Gladiolus callianthus, pri čemer so spregledali, da je vrsta že poimenovana kot G. murielae. Tako lahko še danes najdemo celo paleto imen, ki vsa poimenujejo to prekrasno vrsto gladiole.

Sajenje in vzgoja

Eksotični izvor acidantere je kriv, da bo rastlina začela močno poganjati šele v vročem poletnem vremenu, zaradi česar ne rabite hiteti s sajenjem. Počakajte na maj ali celo junij. Za zgodnejše cvetove pa lahko vseeno rastline nakalite v loncih. V ta namen jih aprila posadite v mešanico substrata in peska.
Za sajenje na prosto izberite del vrta, ki dobi veliko popoldanskega sonca. Korenike acidantere posadite 10-15 cm globoko. Na dno sadilne jame nasujte grobega peska, ki bo preprečeval zastajanje vode.
Jeseni, ko bodo poganjki propadli, korenike izkopljite in jih vskladiščite v prostoru brez zmrzali. Čeprav rastlina pri nas ni prezimna na prostem, ne rabite skrbeti, če bo prva zmrzal pomrznila poganjke. Korenika bo ostala nepoškodovana in jo boste še vedno lahko izkopali in shranili do pomladi.

Namenite ji dobro družbo

Beli cvetovi acidantere dobijo še posebej dramatičen videz, če so postavljeni pred temnejše ozadje poleti cvetočih zimzelenih grmovnic kot je npr. cistus ali Pittosporum tenuifolium ‘Purpureum’, ki požene prekrasne slivasto-zelene liste. Za podoben učinek s trajnicami poskusite s cimicifugo iz skupine Atropurpurea.

Škodljivci in bolezni

Acidantera je občutljiva na napade tripsov in listnih uši. Njeni listi pa lahko zamikajo tudi kakšnega polža. Med boleznimi sta najpogostejši siva plesen in gladiolina gniloba korenike.

Vse kar sedaj še potrebujete so korenike te čudovite afriške lepotice.

Že imate to prekrasno čebulico na svojem vrtu? Ne pozabite nam povedati na naši Google+ ali Facebook strani.

Kako lahko dalije še polepšajo vaš vrt

Kako lahko dalije še polepšajo vaš vrt

Prekrasna rožnato-vijoličasta dalija - Svet čebulic Že več kot 200 let vrtnarski navdušenci vzgajajo najrazličnejše sorte dalij in z njimi krasijo svoje vrtove. V sodobnem času pa dalije niso le del formalnih gred, temveč so odličen dodatek za okrasne grede zasajene z grmovnicami in zelnatimi trajnicami. Na teh gredah lahko še posebej dobro izkoristimo dalije za polepšanje grede proti koncu sezone, ko so spomladi in poleti cvetoče rastline že izgubile svoj čar. Odlično se podajo tudi v družbo rastlin z velikimi listi, s katerimi lahko oblikujejo zasaditev z bolj eksotičnim videzom.
Dalije so znane po svoji dolgi cvetni sezoni, saj cvetijo od konec julija pa vse do prve zmrzali, kar se lahko v posameznih letih zavleče vse do novembra. Za bolj zgodne cvetove dalije nakalite v loncih že proti zgodaj spomladi. Tako boste v maju namesto suhih gomoljev na gredo sadili že rastoče rastline, ki bo zacvetele hitreje v sezoni in tako podaljšale čas cvetenja.

Kako uspešno gojimo dalije

Ne glede na to ali smo dalije kupili na novo ali pa imamo dalije na vrtu že dalj časa, vsako leto začnemo znova in jih ponovno posadimo – dalije namreč niso prezimno trdne, zaradi česar jih je potrebno vsako jesen izkopati in prezimiti v prostoru brez zmrzali.
Za začetek gomolje dalij dobro namočite. Gomolje postavite v globoko posodo in jih zalijte z mlačno vodo, v kateri jih pustite 30 minut, da se gomolji dobro napijejo. Gomolje nato posadite v plitev lonec ali pladenj napolnjen z večnamenskim substratom. Za zgodnje cvetove gomolje dalij postavite na toplo in svetlo mesto. Ko bodo začele rastline močno poganjati jih prenesite v večje lonce in začnite zalivati s tekočim gnojilom. Po zadnji slani lahko gomolje prenesete na prosto in posadite na gredo.
Na gredi jim namenite sončno in zaščiteno lego. Tla naj bodo bogata in dobro odcedna. Kljub temu pa jih bo potrebno ob suši tudi občasno zaliti. Dalije so tudi precej požrešne rastline in bodo za rast in cvetenje potrebovale veliko hranil. Pri večjih sortah boste morali rastline po potrebi tudi podpreti.
Takoj, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi ne pozabite začeti odstranjevati odcvetelih cvetov, s čimer si boste zagotovili vedno nove cvetove.

Dalije z enostavnimi cvetovi - Svet čebulicJeseni dalije izkopljite

Na koncu sezone počakajte, da prva slana uniči poganjke. Takrat dalije izkopljite in odrežite poganjke približno 5-7 cm nad gomoljem. Gomolje obrnite na glavo, da bo iz votlih stebel odtekla vsa tekočina, nato pa jih vskladiščite v hladnem prostoru brez zmrzali.

Namnožite si dalije

V kolikor bi želeli imete še več svojih najljubših dalij, si jih lahko namnožite tudi sami s pomočjo potaknjencev. Za pripravo potaknjencev najprej posadite gomolje dalij v večnamenski substrat in jih postavite na toplo in sončno mesto. Počakajte, da poganjki poženejo do 5 cm višine, nato pa jih previdno odstranite tik na osnovo. Pomočite jih v pripravek za zakoreninjanje in jih posamično potaknite v manjše lonce (cca. 8 cm premera). Potaknjence postavite na toplo mesto (18-21°C), vendar ne na neposredno sonce. Nekje junija lahko potaknjence že posadite v večje lonce ali na gredo.

Imate morda svojo najljubšo dalijo – naložite fotografije in jih delite z nami na naši Google+ ali Facebook strani.

Poleti cvetoče lepotice 1.del

Poleti cvetoče lepotice 1.del

Zgodnji poletni cvetovi

Med poleti cvetočimi čebulnicami lahko najdete prečudovite rastline, ki bodo polepšale vaš vrt v prvi polovici poletja.

Stepske lilijeVsako poletje bodo stepske lilije (Eremurus) pognale nekaj čudovitih pokončnih socvetij, ki bodo lepo razgibala vaše zasaditve. Vsako socvetje nosi na stotine cvetov, ki se bodo počasi odpirala v smeri proti vrhu poganjka. Med predstavniki stepskih lilij boste našli tako nekoliko nižje rastline kot je npr. sorta ‘Pinokkio’ s čudovitimi marelično oranžnimi cvetovi kot tudi orjake kot je npr. belo cvetoča vrsta Eremurus robustus, s kar dva metra visokimi socvetji.

Prav posebna poletna čebulnica je tudi tulbagija (Tulbaghia violacea), ki spominja na pritlikavo afriško lilijo (ki pa spada v rod Agapanthus). Tulbagija je zgodaj in dolgo cvetoča rastlina. Njeni rožnato-vijoličasti cvetovi bodo pognali iz rozete travam podobnih listov. Čudovito se poda v glinene lonce, odlična pa je tudi v kombinaciji s srebrno listnimi pelargonijami (Pelargonium sidoides).

Za dramatičen učinek posadite temno listni taro (Colocasia esculenta ‘Black Magic’), ki požene velike suličaste liste v skoraj črnem odtenku temno vijoličaste barve. Rastlino vzgajajte enako kot dalije – zgodaj spomladi gomolje posadite v lonce, nato pa jih po zadnji slani prenesite na vrt. Jeseni gomolje izkopljite in jih prezimite v prostoru brez zmrzali. Za čim več krasnih listov rastlino med rastno sezono redno pognojite.

Lilium regaleMed zvezdami poletnih gred so seveda tudi lilije. Uporaba različni vrst botaničnih lilij je omogočila gojiteljem, da so ustvarili široko paleto sort, ki jih združujemo v skupine kot so npr. azijske lilije, trobentaste lilije, orientalske lilije, itd. Poleg razlik v obliki, barvi in odišavljenosti, se sorte razlikujejo tudi v času cvetenja. Azijatske lilije bodo tako svoje cvetove odprle že v mesecu juniju. Sledijo jim OT lilije, ki so križanci med trobentastimi in orientalskimi lilijami. V avgustu pa se jim pridružijo še orientalske lilije. Z izbiro različni skupin lilij si lahko tako zagotovite prekrasne cvetove preko celega poletja. Poleg križancev pa lahko navdušenci v vrtnarijah najdejo tudi številne čudovite botanične vrste kot je npr. Lilium regale. Za nekoliko drugačne cvetove pa posadite vrsto L. cernuum, ki požene elegantne vijoličasto rožnate cvetove v obliki turškega turbana.