Vzgojite si čudovite lilije

Vzgojite si čudovite lilije

LilijeZ nežnim pozibavanjem pokončnih poganjkov, barvitimi cvetovi in omamnimi dišavami, so lilije enkraten dodatek vsakega vrta.

Kako sadimo lilije

Čebulice lilij lahko posadimo že sredi pomladi – marca in aprila. Najbolje je lilije za začetek posamezno posaditi v lonce 10-12 cm premera. Pri tem ni pomembno kakšen substrat uporabimo. Za zgodnjejše cvetenje postavite lonce v neogrevan rastlinjak ali drug svetel hladen prostor. Seveda lahko čebulice posadite tudi neposredno na gredo. Višje lilije so odlične za ozadje, kjer se bodo s svojimi visokimi poganjki dvigovale nad rastlinami v ospredju grede. Odlično se podajo tudi ob zidove in ograje.
Vse lilije bodo najbolje uspevale na sončnem rastišču ali v svetli senci. Poskrbite tudi, da tla ne zadržujejo preveč vlage, saj lilije ne marajo prevlažnih tal. Za izboljšanje kvalitete tal, jih pred sajenjem dobro prekopljite in jim dodajte grobega peska. Čebulice posadite na 15-20 cm globine. Tudi med posameznimi čebulicami pustite približno toliko prostora. Za lepši učinek čebulice posadite v majhne skupine iz treh ali petih čebulic.

Nega lilij

Lilije, ki ste jih posadili v lonce potrebujejo precej več vode kot njihove sorodnice na gredi. Ne pozabite jih redno zalivati. Lahko pa si omislite tudi kapljični namakalni sistem, ki bo to delo opravil namesto vas. Navadno so stebla lilij dovolj močna, da nosijo velike cvetove. Kljub temu pa jih je na vetrovnih rastiščih priporočljivo podpreti s količki.
Redno preglejujte rastline za prisotnost lilijevke, ki lahko povsem obžre vaše lilije. Rdečkaste odrasle hrošče boste hitro opazili in jih enostavno odstranili z roko. Ne pozabi pa preveriti tudi prisotnosti jajčec. Enkrast tedensko lilije pognojite s popolnim mineralnim gnojilom.
Po cvetenju v celoti odstranite odcvetele cvetove. S tem boste preprečili tvorbo plodov. Rastlina bo tako namesto v plodove, energijo vlagala v čebulico, kar pomeni bujnejše cvetove v prihodnjem letu. čebulic jeseni ni potrebno izkopavati, saj so lilije dobro prezimne.

Čudovite čopaste lilije

Čudovite čopaste lilije

čopaste lilijeČe iščete rastlino, ki bo poleti na vaš vrt prinesla nekaj eksotičnosti, pri čemer pa nimate dovolj prostora za velike bananovce in podobne eksote, so za vas prava izbira čopaste lilije (Eucomis). Čopaste lilije so dobile ime po svojih zanimivih socvetjih, ki nekoliko spominjajo na ananas, zaradi česar jih v nekaterih tujih jezikih označujejo tudi z imenom ananasaste lilije. Slovensko ime pa je prevod znanstvenega, ki v grščini pomeni prekrasno čopast in se navezuje na prašnike, ki štrlijo iz socvetij ter dajejo videz kratkih dlak.

Različne botanične vrste in sorte

Socvetja čopatih lilij so polna majhnih cvetov v odtenkih bordo rdeče ali belo-zelene barve. V rodu Eucomis najdemo samo 15 različnih vrst rastlin, ki izvirajo iz južne Afrike. Kljub imenu nimajo z lilijami nič skupnega in so v sorodu z nam bolj domačimi hijacintami. Zaradi svoje oblike in zanimivih socvetji so zelo priljubljen dodatek poletnega vrta. Odlično se podajo tako v korita kot tudi na grede. Čeprav niso povsem prezimno trdne, lahko na vrtu uspešno preživijo kakšno toplejšo zimo. V kolikor pa želite biti povsem prepričani, da boste lahko njihova socvetje občudovali tudi prihodnje leto pa jih raje prezimite v prostoru brez zmrzali.
Čopaste lilije bodo popestrile vsako gredo in niso samo dodaten na gredi polni eksotov. Sorta Eucomis comosa ‘Sparkling Burgundy’ je odlična za korita in lonce. Zraste do 75 cm visoko in če posadite le nekaj primerkov v veliko korito, ne boste potrebovali ničesar drugega. V kolikor želite čopaste lilije kombinirati še z drugimi rastlinami, poskusite z moljevcem (Plectranthus), ki bo s svojimi povešavimi poganjki in srebrnimi listi tvori prekrasen kontrast navpičnim in temno rdeče obarvanim socvetjem čopaste lilije ‘Sparkling Burgundy’. V korita pa lahko posadimo tudi druge bolj kompaktne vrste čopastih lilij. Vrsta E. vandermerwei požene svoje temno škrlatne cvetove na kratkih do 30 cm visokih socvetjih, ki poženejo na sredi rozete iz pegastih listov. Čudovita je tudi pozno cvetoča vrsta E. autumnalis, ki požene zelenkasto bele cvetove, ki kasneje izrazito pozelenijo. Na gredi čopaste lilije kombinirajte s pozno poleti cvetočimi trajnicami in okrasnimi travami. Poskusite kombinacijo E. comosa in E. bicolor s kitajskim miskantom (Miscanthus sinensis ‘Little Kitten’), rudbekijami in baklastimi lilijami.

Kako skrbimo za čopaste lilije

Ključnega pomena za uspešno rast in razvoj šopastih lilij je, da jim zagotovimo dobro odcedna tla. V ta namen jim na dno sadilne jame nasujte nekaj cm grobega peska. V kolikor na vašem vrtu pogosto zastaja voda, izberite vrsto Eucomis pole-evansii, ki je nekoliko bolj odporna na vlažno rastišče. Za čopaste lilije je potrebno tudi nekaj sence. Najbolje je, če jih lahko posadite na rastišče, ki je zaščiteno pred opoldansko pripeko.
Rastline posadite čim prej v rastni sezoni. Posadite jih na 3-4-kratno globino višine čebulice. Pri manjših čebulicah je to približno 6-9 cm globoko, pri večjih pa vse do 18 cm. Med rastno sezono jih redno zalivajte, da se rastline ne bodo izsušile.
Kot že rečeno bodo čopaste lilije preživele milejše zime, vendar jih je jeseni priporočeno izkopati in prezimiti na toplem.

Ipheion – prekrasni sorodniki lukov

Ipheion – prekrasni sorodniki lukov

Ifejon (Ipheion)Že poznate ifejon? Ifejon je čudovit predstavnik družine lukov, ki si zasluži večjo pozornost. Botanična vrsta Ipheion uniflorum požene zvezdaste bele cvetove, ki dajejo videz nežne krhkosti. V resnici pa je rastlina resnično robustna in potrebuje le malo nege.
Na okrasnih vrtovih je ifejon nekoliko bolj znan v ZDA, kjer zavzema nišo, ki so v Evropi zapolnjujejo okrasni luki. Po svojem izvoru pa prihajajo iz Južne Amerike. Botanična vrsta je belo cvetoče, vendar so gojitelji vzgojili tudi različne sorte z rožnatimi (‘Tessa’) in modrimi (‘Wisley Blue’) cvetovi.

Poskrbite za ifejon (Ipheion)

Ifejon je prezimno trdna čebulnica, ki prenese temperature do -15°C. Poškoduje jo lahko le resnično dolg močan mraz.
Na vrt jih sadimo med septembrom in novembrom. Za sajenje izberite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Po potrebi sadilno jamo pripravite s plastjo grobega peska, ki ga vkopljete v dno jame. Čebulice posadite na priblično 7-8 cm globine. Približno toliko prostora pa pustite tudi med posameznimi čebulicami.
Na rastišču ga lahko pustite, da ifejon poskrbi sam zase, saj ne potrebuje veliko nege. Rastline, ki se bodo dobro počutile, bodo kmalu začele poganjati dodatne poganjke.

Kombiniranje z drugimi rastlinami

Čeprav se ifejon večinoma said na sončna rastišča, bo uspeval tudi v svetli senci, kjer se ga lahko kombinira s številnimi nižjimi čebulnicami kot so npr. hrušice, perunike in zvončki.

Barvni trendi 2015: intenzivne poletne barve

Barvni trendi 2015: intenzivne poletne barve

Barvni trendi - Intenzivno poletjeBarvni trendi

Skupaj z Maticem Severjem iz vrtnarije Trajnice Carniola smo pripravili zasaditvene kombinacije za lonce in korita, ki sledijo barvnim trendom za leto 2015. V seriji člankov vam bomo te kombinacije tudi predstavili.

Vroče poletje v vašem koritu

Med zasaditvami, ki smo jih v lanskem letu tudi testirali, je še posebej barvno intenzivna kombinacija oranžno-rumenih tonov z vijoličasto. Kombinacija je živahna že zaradi uporabe intenzivnih rumeno-oranžnih odtenkov, vendar ji dodatek vijoličaste doda nekaj razgibanosti in jo dodatno poživi. Zasaditev smo ustvarili z:

  1. Montbrecija ‘George Davidson
  2. Ocimum basilicum ‘Magic Blue’
  3. Begonija s polnimi oranžnimi cvetovi
  4. Bidens ferulifolia Hawaiian Flare ‘Orange Yellow Brush’

Montbrecija ‘George Davidson’ je odlična sorta z nekoliko manjšimi zlato rumenimi cvetovi. Zraste do 70 cm visoko in bo v zasaditvi poskrbela za ustrezno višino. V obrobje korita smo posadili čudovit brkač (Bidens) iz serije Hawaiian Flare. Sorta ‘Orange Yellow Brush’ je resnično enkratna in zacveti v čudoviti oranžno-rumeni barvi. Za dopolnitev teh odtenkov bo poskrbela še begonija s svojimi nekoliko večjimi polnimi cvetovi. Njeni veliki listi bodo poskrbeli tudi za obilico zelenja. Za enkraten kontrast pa smo v zasaditev dodali še bazilko (Ocimum basilicum). Njeni rožnato-vijoličasti cvetovi bodo zasaditvi vdihnili nekaj svežine in poskrbeli za enkraten zaključek.

Bradate perunike odlično prenašajo sušo

Bradate perunike odlično prenašajo sušo

perunikeSe tudi vam zdijo poletja vedno bolj vroča? Ne samo, da smo izpostavljeni visokim temperaturam, dolga so postala tudi obdobja brez padavin, kar lahko pomeni težave tudi na vrtu. Še vedno pa imamo na srečno na razpolago dovolj različnih rastlin, ki bodo uspešno preživele vroče in suhe razmere. Mednje spadajo tudi bradate perunike. Bradate perunike so odlična izbira za takšne razmere, saj bodo lepo in obilno zacvetele le, če bodo njihovi rizomi izpostavljeni žgočemu soncu.

Pestra izbira za vsak okus

Med številnimi vzgojenimi sortami bradatih perunik, lahko najdemo cvetove v skoraj vsaki barvi. Tako lahko posadite sorto ‘Somerset Blue’ s prijetno modrimi cvetovi, ali pa ‘Ringo’, ki požene prekrasne dvobarvne cvetove v vijoličasto-škrlatni in beli barvi. Tudi vsi, ki ste se v zadnjem času navdušili nad rjavkastimi odtenki tulipanov ne boste prikrajšani – posadite sorto kot je npr. ‘Wonders Never Cease’, ki požene prekrasne cvetove bele barve z izrazito rjavkasto obarvanimi žilami in nekaj rumenega pridiha. Perunike bodo svoje cvetove začele odpirati sredi meseca maja, zaradi česar so odlične za povezavo med spomladi in poleti cvetočimi rastlinami.

Bradate perunike potrebujejo sonce

Za sajenje bradatih perunik izberite sončno rastišče z ustreznim ozadjem, ki bo izpostavilo njihove živahne cvetove. Poskrbite, da so tla dobro odcedna. Po potrebi v sadilno jamo dodajte dovolj grobega peska, da ne bo prišlo do zastajanja vode. Sadilna jama naj bo sorazmerno plitva, saj morajo rizomi segati do površine in jih ne sme prekrivati prst (tudi zastirko moramo odstraniti iz rizomov).
Najbolje je, če bradate perunike posadite v večje skupine, kar bo še izboljšalo učinek barvitih cvetov.
Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove tako, da odstranite celotno cvetno steblo vse do pahljače zelenih listov. Tudi slednje redno odstranjujte takoj, ko kažejo znake propadanja. S tem boste polepšali videz rastlin in hkrati poskrbeli, da ne bi prišlo do razmaha bolezni.

Pomembno je ohraniti vitalnost

Za vsakoletno cvetenje je potrebno starejše rastline vsaka tri leta razredčiti. Po cvetenju izkopljite rastlino in odstranite starejše dele rizoma. Med mlajšimi deli korenike izberite zdrave dele s pahljačo listov in koreninami. Pred ponovnim sajenjem listno pahljačo skrajšajte za približno polovico višine, s čimer boste preprečili, da bi veter prevrnil rastlino še preden se bo dobro zakoreninila. Rastline nato posadite enako kot nove rastline.

Poletna opravila med okrasnimi čebulnicami

Poletna opravila med okrasnimi čebulnicami

Čebulnice - dalijePoletje in dopusti so se začeli, kljub temu pa nekaj stvari potrebno postoriti tudi na okrasnem vrtu med cvetočimi čebulnicami.

Bolje pozno kot nikoli

Sedaj je že zadnji čas, da posadite kane in dalije. Najbolje bodo uspevale na sončnem rastlišču in dobro odcednih tleh. V kolikor imate slabo odcedna tla, na dno sadilne jame dodajte nekaj grobega peska. Gomolje postavite vodoravno v sadilno jamo in jo zapolnite z zemljo.

Zapolnite prostor med rastlinami

Prostor med rastlinami na gredi zapolnite s čebulnicami. Odlična izbira so vetrnice (Anemone coronaria), ki lepo popestrijo grede s svojimi listi in cvetovi. Zacvetijo približno tri mesece po sajenju. Pred sajenjem čebulice preko noči namočite v vodo, nato pa jih posadite na približno 5 cm globine.

Želite večje cvetove?

Sredi poletja bodo dalije že poganjale prve cvetne popke. V kolikor želite velike cvetove, odstranite odvečne stranske zasnove cvetov, s čimer bo rastlina energijo preusmerila v osrednji cvet. Pomembno je, da brste  odstranite še preden se ti začnejo povečevati, saj drugače ne boste dosegli željenega učinka.

Z mislimi na jesen

Konec poletje je odličen čas za sajenje jeseni cvetočih čebulnic kot so npr. jesenski podleski in jeseni cvetoči žafrani. Posadite te čudovite čebulnice na sončno rastišče in sredi jeseni boste že lahko občudovali njihove živahne cvetove. Tako bo čakanje na cvetočo pomlad precej lažje 🙂

Okrasni luki popestrijo začetek poletja

Okrasni luki popestrijo začetek poletja

Okrasni lukiMed luki poleg čebule in česna najdemo tudi številne čebulnice, ki polepšajo okrasni vrt. Čeprav morda ob besedi luk pomislite na vsakdanjo čebulo, pa okrasni luki še zdaleč niso nič vsakdanjega. Njihova barvita socvetja se dvigujejo nad listne rozete in obarvajo vrt v številnih barvah. Čeprav po pogostosti prednjačijo rožnati in vijoličasti odtenki, lahko najdete tudi luke s škrlatnimi, belimi ali celo rumenimi socvetji. Številni med njimi so primerni tudi za rezano cvetje, kar je dodaten plus za ljubitelje aranžiranja cvetov.

Luki osvojijo vzhod in zahod

Čeprav se nam morda zazdi, da je do vzgoje okrasnih lukov prišlo preko zelenjavnih vrtov pa je zgodba o njihovi kultivaciji precej drugačna. V 19. stoletju so številni ruski botaniki v svoje zbirke vključili različne botanične luke, ki so jih našli v Centralni Aziji. Slednji so se potem preko Carskega botaničnega vrta v St. Petersburgu razširili še med navdušene vrtnarje. Seveda ni trajalo dolgo, da njihove lepote niso opazili tudi Britanci, ki so v okrasni vrt vnesli še dodatne botanične vrste lukov.

Odporni na sušo

Luki so čudovite okrasne čebulnice, ki so odporni na šušne razmere. Pravzaprav jim nekoliko sušno rastišče celo ustreza. Vse kar potrebujejo za svoje uspevanje sta sonce in dobro odcedna tla. Pri tem pa imajo še eno prednost – praktično nimajo škodljivcev ali bolezni.

Pestra izbira lukov

Med luki lahko izbiramo med vrstami in sortami z različno oblikovanimi socvetji in višino cvetnega poganjka.
Med okrasnimi luki si vašo pozornost vsekakor zasluži znana sorta ‘Purple Sensation’, ki požene 5-10 cm široke cvetoče krogle. Njeni cvetovi se bodo odprli v začetku junija, ko bodo še poslednji tulipani zaključili svoje cvetenje. Za enkraten učinek pa bodo poskrbela do 75 cm visoka cvetna stebla, zaradi katerih bodo cvetovi lebdeli nad preostalimi trajnicami na gredi.
Za še višja socvetja posadite sorti ‘Gladiator’ in ‘Ambassador’ ali celo botanično sorto A. giganteum. Njihova socvetja se bodo namreč dvigovala visoko nad 1 m višine, s čimer resnično pritegnejo poglede obiskovalcev.
Okrasni lukiZa resnično dramatična socvetja posadite luk A. schubertii ali njegovega križanca z vrsto A. atropurpureum – ‘Spider’. Njuni socvetji resnično zgledata kot ognjemeta sredi grede. Dodaten okras so tudi njune semenske glavice, ki ostanejo po cvetenju.
V kolikor potrebujete okrasni luk, ki bi zacvetel šele kasneje v sezoni pa posadite vrsto A. atropurpureum, ki bo svoje cvetove odprl šele v začetku julija. Zaradi kasnejše sezone cvetenja se odlično poda k nizkim okrasnim travam kot je npr. nežna bodalica (Stipa tenuissima).
Nikakor pa ne smemo spregledati tudi rumeno cvetočega luka A. flavum, ki je odličen dodatek za skalnjake in peščene vrtove.

Med luki je resnično težko izbrati svojo najljubšo rastlino, saj imamo na izbiro toliko prekrasnih sort in vrst. Pravzaprav pa tudi ne rabimo izbirati, saj luki potrebujejo le malo prostora in jih zelo enostavno dodamo tudi na skoraj popolnoma zapolnjene grede.

Okrasne čebulnice: opravila za sredino pomladi

Okrasne čebulnice: opravila za sredino pomladi

čebulnice - delitev-zvončkovSredi pomladi je na okrasnem vrtu vsepovsod potrebno kaj postoriti. Izjema seveda niso niti okrasne čebulnice. Pripravili smo vam kratek pregled vsega, kar je potrebno postoriti v tem obdobju.

Poskrbite za zgodaj cvetoče čebulnice

Sedaj, ko so zvončki in jarice odcveteli, je odličen čas za njihovo presajanje, saj boste najlažje ocenili kje pod zelenimi listi se skrivajo čebulice. Čebulice previdno izkopljite in čim prej ponovno zakopljite, da se korenine ne bodo izsušile (rastline so sedaj še vedno zelo aktivne). Najbolje je, če za presajanje izberete čas, ko je zemljo dobro namočena po dežju, saj bo to preprečilo prekomerno izsuševanje korenin. Pri izkopavanju bodite previdni in uporabite ročno lopato ali motiko, s čimer boste manj poškodovali čebulice.
Po cvetenju lahko poskrbite tudi za narcise. Odstranite odcvetele cvetove in plodove, s čimer bodo rastline energijo preusmerile v rast čebulice. Večja čebulica pa pomeni več cvetov v prihodnjem letu. Liste pustite na rastlini, saj jih ta še vedno potrebuje, da si nabere čim več zalog. Ne priporočamo niti povezovanje listov v šope. Ko boste opazili prve znake rumenenja in propadanja pa jih lahko brez skrbi odstranite.

Pripravite grede za poletni spektakel

čebulnice - KniphofiaSedaj je odličen čas za sajenje lilij, ki bodo polepšale poletne mesece. Čebulice, ki ste jih jeseni izkopali ali na novo kupili, posadite na globino, ki je enaka 4-kratniku višine čebulice. Na težkih tleh, ki dalj časa zadržujejo vodo, v sadilno jamo dodajte nekaj grobega peska. S slednjim boste precej izboljšali odcednost tal in preprečili morebitno gnilobo čebulic.
V tem obdobju lahko nakalite tudi gomolje dalij. Posadite jih v lonce, ki jih postavite na svetlo in toplo mesto. Rastline bodo počasi pognale sveže poganjke in ko bo nevarnost zmrzali minila, jih lahko presadite na prosto.
Pomlad je tudi odličen čas za delitev baklastih lilij (Kniphofia). Za delitev izkopljite celotno rastlino, nato pa z ostrim nožem odrežite posamezne kose, ki jih boste razsadili na novo mesto. Pred ponovnim sajenjem odstranite odmrle liste preteklih sezon in nekoliko skrajšajte liste.

Pasji zob popestri gozdno gredo

Pasji zob popestri gozdno gredo

pasji zobPasji zobi so prekrasne spomladi cvetoče čebulnice, ki navadno cvetijo nekje med februarjem in aprilom. V začetku poletja povsem odmrejo in preidejo v stanje mirovanja. Svoje zanimivo ime so dobili po značilno oblikovani čebulici, ki spominja na pasje podočnike.

Enostavni za vzgojo

Znanih je nekje med 25 in 30 vrst pasjih zob, ki so združeni v rod Erythronium. Večinoma so gozdne rastline, čeprav številne najdemo tudi v gorskem svetu zahodne Severne Amerike in Evrazije. Sorodstveno lahko ločimo evrazijske in ameriške vrste, pri čemer tudi pri slednjih najdemo vzhodno in zahodno podskupino, ki sta zelo različni. Pri nas je razširjen le navadni pasji zob (Erythronium dens-canis), ki je proti Aziji dopolnjen še z vrstami E. japonicum, E. sibiricum in E. caucasicum). Nekoliko bolj številčne so ameriške vrste, ki so zastopane s petimi predstavniki na vzhodu in kar 18 na zahodu kontinenta (predvsem v goratih predelih Oregona in Kalifornije).
Med predstavniki, ki so enostavni za vzgojo je tako naš domači pasji zob kot tudi nekatere ameriške vrst in njihove sorte. Naš pasji zob je zanesljiva vrsta, ki bo cvetela leto za letom. Poleg botanične vrste s škrlatnimi cvetovi, lahko izberete tudi sorto ‘Snowflake’, ki spomladi zacveti z nežnimi belimi cvetovi. Oba predstavnika bosta zrasla do 15 cm visoko. Belo cvetoč je tudi oregonski pasji zob (E. oregonum), ki gredo okrasi tudi s svojimi pegastimi listi. Za nekoliko bolj rumenkaste cvetove izberite sorto ‘Sulphur’. Nekaj rumene barve krasi tudi cvetove kalifornijskega pasjega zoba (E. californicum) in njegovo kultivirano različico ‘White Beauty’. Precej bolj intenzivno rumeni pa so cvetovi sorte ‘Pagoda’. Slednje lepo dopolnjuje nekoliko bronasto obarvana listna rozeta. Za nekoliko večje škrlatno cvetoče rastline je dobra izbira tudi vsta E. revultum, saj zraste enkrat višje kot naš domači pasji zob tj. do približno 30 cm.

Kam posadimo pasji zob

Pasji zobi bod najbolje uspevali pod listopadnimi drevesi in grmovnicami. Podobno rastišče odgovarja tudi zvončkom in jetrnikov (Hepatica). Glede pH tal niso izbirčni. So pa podobno kot vse čebulnice občutljivi na preveč vlažna tla.

Namnožite si jih s semenom

Številne živahno rastoče vrst in sorte se bodo hitro namnožile z vegetativno rastjo. Pri tem jim lahko pomagamo tako, da takoj po cvetenju odstranimo cvetove in preprečimo tvorbo semen. Rastlina bo tako energijo preusmerila v rast čebulic.
Pri počasi rastočih predstavnikih pa lahko za večje število rastlin poskrbite tudi z nabiranjem in setvijo semen. Semena naberite, nekoliko posušite in ponovno posejte v avgustu. Uporabite večnamenski substrat, ki ga prekrijte z grobim peskom. Lonce s semeni pustite na prostem, da bodo izpostavljeni vlagi in nizkim temperaturam. Spomladi bodo rastline začele kaliti, vendar boste prvi pravi list opazili šele v drugem letu. V drugem letu rastline presadite v svoj lonček. Prve cvetove lahko pričakujete približno 3-5 let po sejanju.

Bolezni in škodljivci

Pasji zobi so praktično brez težav. Občutljivi so le na prekomerno zastajanje vode v substratu, kar lahko rešite s plastjo grobega peska na dnu sadilne jame.

Poskrbite za primerno družbo

Pasji zob zelo enostavno kombiniramo z različni okrasnimi čebulnicami in trajnicami. Odlično se podajo k trolistom, zvončkom, jetrnikom, telohom, pomladnim in jesenskim ciklamam. Odlično pa se počutijo v soseščini večine rastlin primernih za gozdno gredo.

Lilije – elegantne kraljice vrta

Lilije – elegantne kraljice vrta

LilijeČeprav se v slovenskih imenih rastlin pogosto pojavi ime lilija (enodnevne lilije, čopaste lilije, kljukasta lilija, itd.) so prave lilije le predstavnice rodu Lilium. Rod združuje nekaj čez 100 zelnatih trajnic z luskastimi čebulicami, ki jih večinoma najdemo na severni polobli.

Velika pestrost sort

Zaradi velikega števila sort, se lilije navadno združujejo v skupine, ki nam pomagajo, da si predstavljamo poglavitne lastnosti posamezne sorte. Tako imamo npr. skupino azijatskih lilij, ki poženejo skupine navzgor in navzven obrnjenih ter pogosto pegastih cvetov. Azijatske lilije so tudi med prvimi lilijami, ki zacvetijo na vrtu. Sredi poletja se na vrtu razcvetijo sorte iz skupine orientalskih lilij, ki poženejo prekrasno dišeče cvetove v odtenkih bele, rožnate in škrlatne barve. Skoraj istočasno z orientalskimi lilijami zacvetijo še trobentaste lilije. Njihovi izredno dišeči cvetovi ima delno zrasle cvetne liste. Trobentaste lilije zacvetijo v beli in rumeni barvi, večja izbira barv pa je na voljo pri križancih med trobentastimi in orientalskimi lilijami (včasih označeni kot OT križanci). Nekoliko drugačne cvetove od tipičnih lilij poženejo turške lilije. Njihovi navzdol obrnjeni cvetovi imajo navzgor zavihane cvetne liste, zaradi česar cvet spominja na turban.

Lilije popestrijo grede

Lilije lahko vrtu ponudijo skoraj vse, kar si zaželite – obliko, eleganco in prekrasno paleto barv. Za povrh pa so cvetovi številnih botaničnih vrst in kultivarjev lilij še izredno dišeči. Za prijetno dišeče cvetove posadite lilije iz skupine ‘African Queen’ z nežnimi cvetovi v oranžno-mareličnih tonih. Čudovito dišijo tudi cvetovi kultivarjev v skupini ‘Pink Perfection’. Med botaničnimi vrstami za dišeče cvetove posadite vrste kot so npr. L. candidum, L. cernuum, L. regale in L. speciosum.
Čebulice lilij lahko na vrt posadimo spomladi ali jeseni, medtem ko lilije iz loncev na grede sadimo spomladi ali poleti. Čebulice posadite na globino, ki je trikratnik višine čebulice. Rastline iz loncev pa posadite na enako globino kot je bila posajena v loncu. Lilijam najbolje ustrezajo z organsko snovjo bogata in nekoliko kisla (pH 6,5) tla. Pri tem je pomembno, da so tla dobro odcedna, saj lilije ne marajo zastajanja vode. Lilije imajo rade podobno rastišče kot sroboti (noge v senci in glavo na soncu). Močna senca ne odgovarjano nobeni liliji, čeprav imajo nekatere vrste kot je npr. turška lilija (L. martagon) zelo rade svetlo senco. Če boste lilije posadili v lonce, izberite raje velike lonce, v katere boste lahko posadili vsaj 7-10 lilij. S tem boste dobili precej boljši učinek kot z majhnimi loncem z 2-3 lilijami. Prednost velikega lonca je tudi v tem, da se bo počasneje izsuševal.

LilijeOdlične tudi za rezano cvetje

Lilije se odlično obnesejo kot rezano cvetje, saj se v vazi zelo dolgo obdržijo. V kolikor ne želite vaših gred prikrajšati za njihove lepe cvetove, si ločeno ustvarite gredo za rezano cvetje. Najvišje na spisku za rezano cvetje sta botanični liliji L. lancifolium in L. longiflorum. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na vrsti L. pardalinum in L. speciosum ter prekrasen kultivar ‘Black Beauty’. Ob rezanju poskusite skupaj s cvetom odstraniti le tretjino do polovico stebla. Listi na preostanku stebla bodo poskrbeli za tvorbo zalog, ki jih bo rastlina vskladiščila v čebulici za prihodnje leto. Najboljši čas za nabiranje poganjkov lilij je, ko se začne odpirati prvi cvet na poganjku. Preostali cvetovi se bodo tako odprli šele v vazi.
Preden lilije postavite v vazo, odprtim cvetovom odstranite antere – to so vrhnji deli prašnikov, ki so polni peloda. Lilije namreč tvorijo velike količine cvetnega prahu, ki na tkaninah povzroči madeže.

Škodljivci lilij

Živahno rdeč trup in črne noge ter glava so prepoznavni znak lilijevke (Lilioceris lilii), ki je sovražnik številka ena vseh ljubiteljev lilij. Odrasle živali in njihove ličinke lahko v le nekaj dneh povsem opustošijo nasade lilij. Čeprav je po imenu povezan z lilijami, hrošč poleg lilij napada tudi logarice (Frittilaria) in kardikrinum (Cardiocrinum). Navadno so ob napadu najbolj prizadeti kultivarji, medtem ko so botanične lilije manj ogrožene. Hrošča najlaže zatremo kar z rednim pregledovanjem in ročnim odstranjevanje odraslih hroščev, ličink ter listov z jajčeci.